ZDUSOVE STRANI 

Dobro je vedeti | feb. '22

S tematskimi karticami je pogovor lažji

Mlade diplomirane psihologinje so izdelale pogovorne kartice za starejše. Kot strokovnjakinje na področju duševnega zdravja se zavedajo, kako zelo pomembni so topli medosebni odnosi in iskreni pogovori. Pri svojih babicah in dedkih ter njihovih znancih pa so opazile, da lahko med starejšimi hitro zmanjka tem za pogovor ali pa pogovor ostane le na površinski ravni.

»Opažamo, da se je potreba po kakovostnih odnosih in pogovorih v času koronakrize samo še povečala, zato smo se odločile, da starejšim ponudimo pogovorne kartice, ki služijo kot pripomoček za kakovosten pogovor. Z njimi želimo spodbuditi komunikacijo med starejšimi, razširiti in poglobiti tematike pogovora in z vprašanji na karticah spodbujati zaznavanje pozitivnih vidikov življenja ter občutek življenjskega smisla,« so pojasnile avtorice Maruša Fijavž, Zala Kresnik, Eva Kavčič, Zala Motaln in Tjaša Poglej.

Kartice vsebujejo različne pogovorne teme, ki so starejšim v pomoč pri vsakodnevnih pogovorih. Izbirajo lahko med devetimi temami: O meni, Moji bližnji, Moje otroštvo, Moje delo, Moje počutje, Prosti čas, Izleti, Hrana in Živali. Avtorice so pri oblikovanju tem upoštevale nekatere značilnosti starejših. Tako so kartice večje in preprostega videza, vprašanja so enostavna za razumevanje in zapisana z velikimi tiskanimi črkami.

Pozitivni odzivi

Kartice so zapakirale v volnene žepke, ki jih je iz reciklirane volne izdelala Ivanka Venko, stanovalka Doma starejših občanov Danice Vogrinec Maribor. S karticami v prikupni embalaži in z ročno izdelanimi voščilnicami so avtorice obdarile več domov za starejše občane. Zaposleni so povedali, da jim bodo kartice prišle zelo prav pri različnih dejavnostih, tudi v skupinah za samopomoč, saj ocenjujejo, da gre za kakovosten pripomoček. 

Zala Motaln

PODPIS: V imenu projektne skupine je Zala Motaln predala pogovorne kartice glavni sestri in enemu od stanovalcev v Lambrechtovem domu v Slovenskih Konjicah.

Poziv k soudeležbi pri pripravi dokumentov

Devet nevladnih organizacij poziva ministrstvo za zdravje, naj nemudoma pristopi k pripravi pravilnikov, podzakonskih aktov in popravkov drugih zakonov, ki so nujni, da bo Zakon o dolgotrajni oskrbi lahko v predvidenih rokih zaživel v praksi ter uporabnikom prinesel boljše in dostopnejše storitve. Prav tako zahtevajo, da pristojni izpolnijo podana zagotovila o doslednem vključevanju strokovne in zainteresirane javnosti v vse stopnje oblikovanja dokumentov. Poziv so poleg Zveze društev upokojencev Slovenije podpisali še Srebrna nit, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Amnesty International, Sindikat upokojencev Slovenije, Socialna zbornica Slovenije, Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije in Združenje za državljanski nadzor zdravstvenega varstva.

A. Ž.

Razstava na ministrstvu za obrambo

V okviru programa Komisije za tehnično kulturo je Zdus lani organiziral četrtletne natečaje na različne teme s področja rokodelstva in fotografije. Rokodelke in rokodelci so na ogled postavili izdelke iz volne, cvetje iz vseh vrst materialov, okrasni »nakit«, izdelan v različnih tehnikah, in zelo zanimive pletarske izdelke. Sodelovalo je 155 avtorjev iz 86 društev upokojencev iz vse Slovenije, na ogled pa so bili v prostorih Zdusa v Ljubljani.

Prav tako smo spodbudili veliko amaterskih fotografov med člani, da so sodelovali na četrtletnih natečajih na teme: Z ročnimi deli si krajšamo čas, Živ žav na ulici, Utrinki s potepanja v naravi in Bogastvo jeseni. Sodelovalo je 79 avtorjev iz 63 društev upokojencev s 108 fotografijami, med katerimi smo izbrali tudi po tri najboljše z vsakega natečaja. Pri vsakem natečaju je ocenjevalna komisija izbrala po tri najboljše in izmed 12 najboljših smo izbrali najboljšo fotografijo z naslovom Gorenjska pravljica avtorice Marje Kraljič iz Društva upokojencev Kranj. Fotografije z zadnjega razpisa so na ogled v prostorih Zdusa do 28. februarja 2022.

Del izdelkov in fotografij smo 17. januarja razstavili tudi v prostorih ministrstva za obrambo v Ljubljani (MORS). Razstavljeni so bili okrasni nakit 33 avtoric iz 24 društev upokojencev in izbrane fotografije z najboljšimi devetimi s treh natečajev, prispevalo jih je 23 fotografov iz 19 društev upokojencev. Skupaj s predstavniki Zdusa, predsednikom Janezom Sušnikom, podpredsednico Vero Pečnik ter člani Komisije za tehnično kulturo, si je razstavo ogledal tudi minister za obrambo Matej Tonin. Predsednik komisije Branko Suhadolnik je zbrane popeljal po razstavi. Po dogovoru naj bi v letošnjem letu postavili še razstave rokodelskih pletarskih izdelkov in najzanimivejše pirhe ter izbrane fotografije z natečajev, razpisanih za letošnje leto.

Branko Suhadolnik: fotografija: Č. K. 

Povečano tveganje za revščino in socialno izključenost

Stopnja tveganja revščine in stopnja tveganja socialne izključenosti sta bili v letu 2020 višji kot v letu 2019. Stopnja tveganja revščine je znašala 12,4 odstotka, stopnja tveganja socialne izključenosti pa 15 odstotkov.

Po podatkih iz ankete o življenjskih pogojih (EU-SILC) za leto 2020 je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji 12,4-odstotna. To pomeni, da je z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, živelo približno 254.000 prebivalcev, kar je približno za 11.000 več kot v prejšnjem letu. Izračun temelji na dohodkih, prejetih v letu 2019.

Letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je znašal 8.864 evrov, mesečni pa 739 evrov. Prag tveganja revščine za štiričlansko družino, sestavljeno iz dveh odraslih in dveh otrok, mlajših od 14 let, je znašal 1.551 evrov na mesec, za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 1.108 evrov na mesec. Stopnja tveganja revščine se je glede na prejšnje leto zvišala za 0,4 odstotne točke. Prag tveganja revščine pa se je zvišal za 424 evrov na leto.

Ocenjujem, da ta hip Slovenija še nima ustreznih merjenj in definicij za dobro poznavanje in ukrepanje. Pod pragom dohodkovnega tveganja revščine je okrog 100.000 starejših gospodinjstev, večinoma so to enočlanska gospodinjstva oziroma ženske, ki živijo same. Vsi ti so še dodatno ogroženi zaradi podražitev vseh energentov in posledično nefunkcionalno opremljenih bivališč ter predrago zgrajenih in upravljanih skupnih toplotnih naprav (kot je v Mariboru ali na Jesenicah).

Kako torej iz tega brezna? Začasno bi se država lahko odrekla delu davka na energente, tudi selektivno ali delno bi lahko subvencionirala podražitve. Predvsem pa naj uredi podatkovne osnove ter vzpostavi sicer ukinjeno evidenco gospodinjstev ali vzpostavi vsedržavni register stavb in stanovanj ter prebivalcev, kot ga ima Avstrija. To je potrebno tudi zaradi prilagajanja gospodinjstvom, podnebnim spremembam in drugim izzivom.

Tomaž Banovec