Epilepsija je ena od najpogostejših nevroloških motenj
Dr. Natalija Krajnc, dr. med.
Epilepsija se pri starejših ljudeh po pogostosti uvršča takoj za demenco in možgansko kapjo. Ker se življenjska doba daljša, je pričakovati, da se bo število ljudi s to boleznijo še povečalo. V veliki večini jo je mogoče uspešno nadzorovati z zdravili, pogosto – odvisno od vzroka – pa tudi povsem pozdraviti.
Ta bolezen prizadene približno odstotek prebivalstva; imelo naj bi jo šest milijonov Evropejcev in po ocenah naših strokovnjakov približno 20.000 prebivalcev Slovenije. Natančnih podatkov ni, saj nimamo registra oseb z epilepsijo. Bolezen ne izbira, doleti lahko kogar koli in kadar koli ne glede na raso, socialni status, spol ali starost, sta pa večja vrhova pojavljanja v otroški in mladostniški dobi (polovica primerov že do 18. leta starosti) ter po 65. letu starosti. Po besedah dr. Natalije Krajnc, dr. med., specialistke pediatrije in otroške nevrologije, predsednice Društva Liga proti epilepsiji Slovenije, pri nas vsako leto na novo zboli več sto ljudi, od teh je po oceni četrtina starejših od 65 let.
Za epilepsijo so značilni ponavljajoči se epileptični napadi različnih oblik, do katerih pride zaradi nenadnega neusklajenega delovanja možganskih celic (nevronov). Napade ločimo glede na izvor nastanka na generalizirane, za katere je značilna izguba zavesti, saj je delovanje možganov moteno v celoti, in parcialne ali delne, ko je moteno delovanje le dela možganov. Običajno trajajo od nekaj sekund do nekaj minut in večinoma sami prenehajo, je razložila dr. Krajnc.
Pri starejših drugače
Epilepsija pri starejših ljudeh se v marsičem razlikuje od epilepsije pri otrocih in mladostnikih. »Pogosteje so pridružene druge bolezni kot vzrok epileptičnih napadov in že z zdravljenjem osnovne bolezni lahko dosežemo pomembno izboljšanje, če ne popolno prenehanje napadov. Epilepsija je lahko prisotna pri možganski kapi, možganskih poškodbah in tumorjih, vnetjih možganov, demenci in kot znak motenega delovanja drugih organov. Epileptični napad je lahko sprožen z odtegnitvijo določenih zdravil ali alkohola (ob odvisnosti) pa tudi pri zlorabi psihoaktivnih snovi (na primer marihuane).« Ker napada ne spremljajo vedno krči in popolna izguba zavesti, lahko bolnikovo spremenjeno vedenje in odzivanje zmotno pripišemo drugim boleznim ali prehodnim motnjam, na primer vrtoglavici, omedlevici, nenadnemu padcu krvnega sladkorja, prehodni motnji spomina, na različne obraze bolezni opozarja dr. Krajnc.
Sogovornica posebej poudarja, da morajo izbiri ustreznih protiepileptičnih zdravil nameniti posebno skrb, upoštevati morajo namreč mogoče neželene sočasne učinke z zdravili, ki jih starejši pogosto prejemajo zaradi drugih bolezenskih stanj. Pomembno je tudi, da bolnik zaradi morebitnih neugodnih učinkov, ki se pojavijo ob jemanju zdravil za zdravljenje epilepsije, ne prekine terapije, pač pa se pogovori z zdravnikom, saj se je težavam mogoče izogniti s primerno prilagoditvijo odmerka ali zamenjavo za drugo zdravilo. »Večina protiepileptičnih zdravil je v obliki tablet ali sirupov, ki jih največkrat odmerjamo dvakrat dnevno, izjemoma enkrat ali trikrat.« Zelo točna ura jemanja (kot pri antibiotikih) večinoma sicer ni potrebna, a je redno jemanje kljub temu lahko težavno pri tistih, ki imajo motnje spomina ali razumevanja, so zmedeni ali imajo hujše motnje razpoloženja, na še eno posebnost v starejšem starostnem obdobju opozori zdravnica. »Tem ljudem je lahko v pomoč opomnik, na primer koledarček, odmerna škatlica za zdravila, morda druga oseba, ki bo poskrbela za jemanje ob pravem času.«
Zdravljenje je nujno
Epilepsijo je treba zdraviti, saj pogosti in zlasti dolgotrajni epileptični napadi poškodujejo možgane, posredno pa lahko povzročijo tudi nezgodne poškodbe in celo smrt – do napada lahko pride na primer med vožnjo, smučanjem, plavanjem. Dr. Krajnc pojasnjuje, da lahko približno trem četrtinam bolnikov zelo uspešno pomagajo s protiepileptičnimi zdravili. Pri trdovratnih (odpornih proti zdravilom) primerih pa pridejo v poštev tudi drugi načini zdravljenja, na primer operacija dela možganov, v katerem se razvijejo napadi, a slovenske bolnike operirajo v tujini. Potem je mogoča vagusna stimulacija oziroma pod kožo nameščena majhna naprava za stimulacijo vagusnega živca, v Sloveniji so jo prvič vstavili leta 2004. Tretja možnost pa je ketogena dieta, to je zelo zahtevna prehrana, ki temelji na prevladujočem deležu maščob, majhni količini beljakovin in izključitvi ogljikovih hidratov. Zelo pomembno je, da bolniki z epilepsijo upoštevajo napotke zdravnika specialista glede uporabe zdravil, izogibanja morebitnim sprožilnim dejavnikom in zdravega življenjskega sloga. Pri nas je zanje, kar zadeva protiepileptična zdravila, dobro poskrbljeno, a to ne pomeni, da težav ni, med drugim imamo premalo strokovnjakov, zlasti nevrologov epileptologov, pa tudi predolge čakalne dobe za preglede in operacije. Bolnikom in njihovim svojcem je v veliko pomoč Društvo Liga proti epilepsiji Slovenije, to je strokovno-humanitarna organizacija, ki vključuje medicinske strokovnjake s področja epileptologije – zdravnike, psihologe, socialne delavce in druge. Liga ob mednarodnem dnevu epilepsije (drugi ponedeljek v februarju) vsako leto organizira različne dejavnosti za ozaveščanje javnosti o tej bolezni. Predsednica društva poudarja, da epilepsijo »pogosto spremljajo čustvene, umske in socialne posledice, s katerimi pa se vse uspešneje spopadamo. Mnoge so nepotrebne in jih preprečujemo s širjenjem znanja in vedenja o epilepsiji ter tako odpravljamo strahove, predsodke in označenost, ki povečujejo breme bolezni.«
Kaj storiti ob napadu s padcem in motnjo zavesti?
- Osebe ne premikajte, razen če se je napad zgodil na nevarnem mestu (na primer na cesti, vrhu stopnic).
- Dajte jo v bočni položaj in ji mehko podložite glavo.
- Ničesar ji ne dajajte v usta.
- Poskrbite, da se ne duši zaradi predmeta v ustih (na primer zobne proteze) in da slina ali kri izteka iz ust.
- Poglejte na uro in bodite pozorni na trajanje napada.
- Med napadom osebo pustite pri miru.
- Po napadu nekaj časa ostanite z njo, da si opomore.
- Ostanite mirni in preprečite zbiranje ljudi.
Kdaj poklicati reševalce ali zdravniško pomoč?
- Če se je oseba poškodovala.
- Če se napad ne ustavi po treh minutah ali pa se takoj nadaljuje z naslednjim.
- Če je oseba po 15 minutah od začetka napada zmedena ali še vedno v nezavesti.
- Če je napad za osebo neobičajen ali pa traja bistveno dlje kot po navadi.
- Če gre za nosečnico.
