Usklajevanje pokojnin je namenjeno ohranjanju njihove vrednosti
Marijan Papež
Pokojninska blagajna je lani kljub epidemiji koronavirusa dobro poslovala. Dotok prispevkov je bil nad načrtovanim. Leto je zaznamovalo tudi več sprememb pokojninske zakonodaje, ki so mnogim upokojencem in prejemnikom dodatkov prinesle več denarja. V letošnjem letu pa bosta na višje prejemke vplivala izplačilo tretjega solidarnostnega dodatka in izredna uskladitev pokojnin, že v kratkem pa bo znana tudi višina redne uskladitve. O poslovanju pokojninske blagajne, spremembah zakona in pogledih na novo pokojninsko reformo smo se pogovarjali z Marijanom Papežem, generalnim direktorjem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Že dve leti se spopadamo z epidemijo koronavirusa, ki vpliva na celotno družbeno življenje. Kako je lani v teh razmerah poslovala pokojninska blagajna?
Lansko leto je zavod posloval zelo uspešno, dotok prispevkov je bil celo bistveno nad načrtovanim, kar je pomenilo, da je bilo za izravnano poslovanje iz državnega proračuna potrebnih za okrog 290 milijonov manj, kot je bilo načrtovano. K temu so prispevali dobra gospodarska situacija in ukrepi za blažitev posledic epidemije koronavirusa, ki so bili sprejemani od začetka epidemije naprej. Da so bili učinkoviti, se je poznalo pri večjem številu zaposlenih in zmanjšanju števila brezposelnih. Dohodki in odhodki pokojninske blagajne so v letu 2021 znašali 6,2 milijarde evrov in so bili nominalno višji za 5,2 odstotka kot v letu pred tem.
Koliko upokojencev je prejelo solidarnostni dodatek?
Tretji solidarnostni dodatek je letos prejelo dobrih 298.000 upokojencev in brezposelnih delovnih invalidov, ki prejemajo nadomestilo. Znesek, ki je bil izplačan 14. januarja, je znašal skoraj 66 milijonov evrov. Februarja bodo dodatek prejeli še tisti, ki imajo pri nas začasno prebivališče. Delovni invalidi s krajšim delovnim časom oziroma če so bili na čakanju zaradi višje sile pa lahko do 31. marca vložijo vlogo za solidarnostni dodatek. Dodatek so prejeli tisti, ki imajo pokojnino enako oziroma nižjo od 732 evrov, kamor pa se štejejo tudi prejemki iz tujine – tuja pokojnina, del vdovske pokojnine in tudi družinska pokojnina po drugem roditelju. Tokratno število prejemnikov je primerljivo s prejšnjim številom upravičencev, ker se je cenzus za pridobitev dvignil zaradi uskladitve pokojnin. Prvi solidarnostni dodatek je prejelo največ prejemnikov, okrog 300.000. Na kasnejše zmanjšanje števila prejemnikov je vplivala korona, saj je konec 2020 terjala velik smrtni davek med upokojenci.
Povečalo pa se ni le število upokojencev, ampak tudi število zavarovancev. Kolikšno je bilo razmerje in kako je to vplivalo na dohodke?
Povprečno število upokojencev iz obveznega zavarovanja je ostalo skoraj enako kot v preteklem letu oziroma se je povečalo samo za 33, kar se še ni zgodilo, in je znašalo 624.768. Konec leta jih je bilo 626.109. Zelo pomembno in spodbudno pa je, da se je povečalo število zavarovancev, tako da je bilo v septembru več kot 982.000 zavarovancev, kar je najvišje število v zgodovini. Zato je bil pritok prispevkov tako ugoden in nad načrtovanim. Razmerje med upokojenci in zavarovanci se je povečalo in je 1 : 1,55, kar je višje kot preteklo leto.
Koliko ljudi podaljšuje delovni status in poleg plače prejema še del pokojnine?
Konec leta je prejemalo del pokojnine v višini 40 odstotkov starostne in 20 odstotkov predčasne že 16.137 upravičencev (predčasne samo še 13), kar je skoraj za 15 odstotkov več kot konec leta 2020.
Lansko leto je bilo pestro tudi zaradi več sprememb pokojninske zakonodaje. Kaj so prinesle?
Začela je veljati sprememba zakona ZPIZ-2H v zvezi z dokupljeno dobo do 31. decembra 2012, ki se za upokojene po ZPIZ-2 šteje kot pokojninska doba brez dokupa in za upokojene po ZPIZ-1 kot delovna doba. Slabih 5000 upokojencev je s tem pridobilo ugodnejšo pokojnino, nekateri tudi čez 500 evrov več. Potem je bil sprejet ZPIZ-2I, ki je začel veljati 1. maja, kjer se je zvišala najnižja pokojnina, potem tudi zagotovljena pokojnina, ki je bila določena na 620 evrov, na novo pa je bil določen tudi znesek invalidske pokojnine, in sicer 388 evrov.
ZPIZ-2I je prinesel tudi skrajšanje prehodnega obdobja za uveljavitev zvišanja odmernega odstotka za moške. Obdobje je bilo skrajšano za dve leti, tako da se prehodno obdobje zaključi z letom 2023, ko bo za 40 let pokojninske dobe odmerni odstotek enak za oba spola, to je 63,5. Sorazmerno pa so se dvignili tudi odmerni odstotki za druga dosežena obdobja. Za 15 let zavarovalne dobe bo tako leta 2023 znašal 29,5 za oba spola. V letošnjem letu je za moškega za 40 let odmerni odstotek 61,5, za 15 let pa 28,5.
Sprejet je bil še ZPIZ-2J, ki je v pokojninsko-invalidski sistem ponovno prinesel invalidnino za telesno okvaro, tudi če je vzrok nastanka telesne okvare poškodba zunaj dela ali bolezen. Ta sprememba velja od 7. avgusta. Po 30 letih čakanja pa je bil oktobra sprejet tudi nov seznam telesnih okvar. Pri invalidnini za telesno okvaro je pomembno, da se v naslednje zakonodajne postopke uvrsti tudi določba z usklajevanjem tega prejemka, ki se razen v letu 2019 ne usklajuje že od leta 2013. Na to sta zavod in svet zavoda že večkrat opozorila.
Prvega novembra pa je začela veljati določba ZPIZ-2K, ki prinaša pomembno spremembo, da se tudi po 1. januarju 2013 za tiste, ki so bili prostovoljno vključeni v obvezno zavarovanje na dan 31. decembra 2012, šteje to zavarovanje kot pokojninska doba brez dokupa do prve prekinitve. Zavod bo po uradni dolžnosti izvedel preračun v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
Koliko upokojencev od maja prejema višjo najnižjo pokojnino, potem višjo zagotovljeno pokojnino in nov višji znesek invalidske pokojnine?
Najnižjo pokojnino prejema več kot 8000 upokojencev, to so upokojenci, ki so imeli malo dobe, predvsem pa tisti, ki so bili zavarovani za ožji obseg pravic. Zagotovljeno pokojnino prejema okrog 88.000 upokojencev in novo invalidsko pokojnino skoraj 11.000 oseb.
Lani je bila le uskladitev pokojnin za 2,5 odstotka. Kako pa kaže letos? Ali bo uskladitev tudi še za nazaj?
Trinajstega januarja je bil sprejet ZPIZ-2L, ki ureja izredno uskladitev pokojnin v treh različnih odstotkih: 3,5 odstotka za upokojene do vključno 2010, 1,7 odstotka za upokojene v letu 2011 in odstotek za upokojene od leta 2012 do 2022. Za odstotek pa se uskladijo tudi zagotovljena, najnižja pokojnina in novi znesek invalidske pokojnine. S tem je sanirano neusklajevanje pokojnin po sistemskem zakonu v času od 2010 do 2015. Več o tem lahko bralci preberejo v rubriki Dobro je vedeti.
V Finančnem načrtu zavoda pa je predvideno, da bo redna uskladitev pokojnin v višini štirih odstotkov, za dokončno odločitev o višini uskladitve pa čakamo še podatke iz Statističnega urada RS, ki bodo znani sredi februarja. Glede na podatke za enajst mesecev pa se kaže, da bo redna uskladitev znašala več kot štiri odstotke. Glede na prejemke upokojencev od leta 2020 pa do redne uskladitve v letošnjem februarju izhaja, da je bilo v tem času koronakrize tudi zaradi treh solidarnostnih dodatkov za upokojence finančno zelo dobro poskrbljeno. Za tiste prejemnike, ki se jim je pokojnina izredno uskladila za 3,5 odstotka, bo pomenilo, da so se njihove pokojnine od začetka leta 2020 pa do februarja 2022 skupno uskladile za več kot 16 odstotkov, kar pa ni malo.
Okrog 28 odstotkov upokojencev prejema pokojnine pod pragom revščine. Ali se ta delež zmanjšuje ali povečuje?
Ta delež se povečuje, ker je vsako leto več novih upokojencev, ki jim je pokojnina odmerjena od najnižje pokojninske osnove. To je glavni socialni korektiv v pokojninskem sistemu, saj bi sicer prejemali še nižje pokojnine. V bistvu dobijo višjo pokojnino, nekateri precej višjo, kot so bili vplačani prispevki. Glavni razlog za nizke pokojnine je v nizkih plačah oziroma nizkih osnovah, od katerih se plačujejo prispevki.
Kolikšno pokojnino prejema največ upokojencev? Koliko znaša najvišja pokojnina?
Največ upokojencev – brez upoštevanja delnih in sorazmernih uživalcev pokojnin – prejema pokojnino med 600 in 700 evri, med njimi je več kot 60 odstotkov oziroma 88.000 teh, ki prejemajo zagotovljeno pokojnino. Če ne bi bilo zagotovljene pokojnine, bi bilo največ pokojnin pod 600 evri. Problem je, da tisti, ki imajo manj kot 40 let delovne dobe, na primer 39 let, niso upravičeni do zagotovljene pokojnine in imajo zaradi tega za 70 evrov nižjo pokojnino, če je njihova pokojnina odmerjena od najnižje pokojninske osnove.
Najvišja pokojnina za 40 let dela za moškega je v letu 2021 znaša 2.255 evrov, za žensko 2.407 evrov, od tega se odšteje še akontacija dohodnine. Leta 2023 bodo ti zneski za nove upokojence enaki za oba spola.
Najvišja izplačana pokojnina je decembra 2021 znašala 3.148 evrov, prejema pa jo nekdo, ki je imel res veliko delovne dobe in še starostni bonus po ZPIZ-1.
Največ je starostnih pokojnin, skoraj 75 odstotkov, lani je bila povprečna pokojnina 722 evrov, brez sorazmernih in delnih pokojnin 814 evrov, za 40 let pokojninske dobe pa 907 evrov.
Temelj pokojninskega sistema je, da je pokojnina odraz višine plačanih prispevkov in dolžine obdobja plačevanja. Z zadnjimi spremembami, ko se vnaša vse več socialnih korektivov v pokojninski sistem, pa se žal odmikamo od tega temeljnega načela. Menim, da je treba socialnovarstveno politiko v državi reševati zunaj pokojninskega sistema. Usklajevanje pokojnin je namenjeno ohranjanju njihove vrednosti. Vrednost pokojnin pa se ne ohranja, če se pokojnina poviša le nekaterim upokojencem ali če bi prejemali vsi enake zneske uskladitve, kot nekateri predlagajo.
Na višino pokojnine vpliva tudi višji odmerni odstotek – za moške se postopno dviguje in se bo leta 2023 izenačil z odmernim odstotkom za ženske. Povečanje odmernega odstotka za otroke pa pripada materam. Kaj to pomeni za prejemnike pokojnin?
Izenačitev odmernega odstotka za moške in ženske se bo zgodila leta 2023. Povečan odmerek za otroke pa pripada materam, razen v izjemnih primerih očetom, kar pa dejansko pomeni povišanje pokojnin za tiste, ki so imele enega, dva ali tri otroke, največ za 4,08 odstotka. Vložen pa je predlog ZPIZ-2N, ki predvideva, da bi v primeru, če mati ne izpolnjuje pogojev za upokojitev, odmerni odstotek s soglasjem matere pripadal tudi očetu, ne glede na to, ali je izkoristil starševski dopust. Z zvišanjem odmernih odstotkov za otroke se na neki način delno nadomesti odsotnost matere v času porodniškega dopusta in bolniške odsotnosti zaradi nege otroka, ker v tem času ni mogla tako hitro napredovati v službi kot kolegi.
Kdaj bo letos izplačan letni dodatek in koliko bo znašal?
Izplačilo bo junija – tako kot lani, in sicer v petih različnih višinah. Vsi zneski bodo višji za pet evrov in bodo znašali od 140 do 450 evrov. Najnižji cenzus je 570 evrov. Kdor ima višino pokojnine in tudi sorazmerni del pokojnine enak ali nižji od tega zneska (seveda skupaj s tujo pokojnino, delom vdovske pokojnine in tudi družinske pokojnine po drugem roditelju), dobi letni dodatek v celoti, torej ne v sorazmernem delu, kar je bilo prvič uvedeno lani.
Po dveh desetletjih smo decembra končno prišli do Zakona o dolgotrajni oskrbi. Del sredstev za oskrbo naj bi šel tudi iz pokojninske blagajne. Kaj to pomeni za uporabnike?
Vesel sem, da je končno prišlo do Zakona o dolgotrajni oskrbi, kjer pa bodo v prihodnje potrebne spremembe, ampak pomembno je, da se je to področje končno začelo sistemsko urejati. Tudi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se je dopolnjeval in spreminjal, kar pomeni, da je treba zakonodajo ustrezno prilagajati. Zavod bo moral za dolgotrajno oskrbo v letu 2023 nameniti 1,2 odstotka sredstev od pobranih prispevkov, 1,7 odstotka v letu 2024, leta 2025 pa 2,2 odstotka. Sprejeta rešitev ni najboljša, na kar je zavod opozarjal. Primernejše bi bilo, da bi se do sprejema ustreznega zakona o financiranju sredstva namenjala iz proračuna oziroma iz pokojninske blagajne v višini zmanjšanja sredstev za izplačilo dodatka za pomoč in postrežbo, ko bi le-ta prešel pod okrilje dolgotrajne oskrbe. Dodatek za pomoč in postrežbo, ki bo prešel v sistem dolgotrajne oskrbe, ostane pod okriljem zavoda še do 31. julija 2024. V začetku 2023 naj bi prešli v sistem dolgotrajne oskrbe prejemniki dodatka za pomoč in postrežbo, ki so v domski oskrbi. V sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa ostajajo tudi po letu 2024 nekateri prejemniki dodatka za pomoč in postrežbo in novi uživalci, in sicer aktivni zavarovanci, ki so slepi ali slabovidni, nepokretni zavarovanci, pri katerih je zmožnost premikanja zmanjšana za najmanj 70 odstotkov. Tudi osebe, ki so oslepele kot uživalci pokojnin, in tudi slepe osebe, ki so zdravstveno zavarovane po drugem zavarovancu zavoda ali upokojencu. Teh je približno sedem odstotkov.
Zadnji pokojninski zakon ZPIZ-2, ki je začel veljati leta 2013, je doživel že veliko sprememb, nekaj predlogov pa še čaka na sprejem v državnem zboru. Ali ni to že velik odmik od prvotnega zakona?
Vseh teh sprememb je res že nenormalno veliko, na kar zavod opozarja, saj parcialne rešitve pomenijo odmik od temeljev sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Bolje bi bilo, da bi prišlo do prilagoditve oziroma modernizacije sistema z novo pokojninsko reformo.
Kdaj nas čaka nova pokojninska reforma in kaj bo bistvenega prinesla?
Če malo špekuliram, bi se lahko nova pokojninska reforma začela pripravljati konec leta 2022 oziroma v začetku 2023. Najhitreje bi jo lahko dobili leta 2024 oziroma 2025. Vendar so to samo ugibanja. Leta 2016 je bila že pripravljena Bela knjiga o pokojninah, ki je dobra podlaga za obravnavo, treba bi jo bilo dopolniti z novimi statističnimi podatki in spremembami zakonodaje ter se lotiti reforme.
Bistvene stvari, o katerih se bo razpravljalo in kjer lahko pričakujemo spremembe, so enake, kot so bile predvidene že v Beli knjigi, in sicer: zvišanje starosti ob upokojitvi, podaljšanje obdobja dela in obdobja za izračun pokojninske dobe. Zelo pomembno je, kar se v zadnjih dveh pokojninskih reformah ni naredilo, da se reformira tudi invalidsko zavarovanje, da poklicna rehabilitacija postane res temeljna pravica.
V razpravah za novo reformo bo veliko govora tudi o načinu usklajevanja pokojnin pa o razmerju med najnižjo in najvišjo pokojninsko osnovo v povezavi z uvedbo socialne kapice, ki je lani na srečo izpadla iz Zakona o debirokratizaciji, saj tja nikakor ni spadala. Glede na večanje socialnih korektivov v pokojninski blagajni bo najbrž veliko govora tudi o tem. Več kot dve desetletji smo si prizadevali očistiti pokojninsko blagajno vsega, kar tja ne spada, v zadnjem obdobju pa se od tega spet odmikamo. Upam, da bo šla reforma predvsem v smeri dolgoročne stabilnosti pokojninske blagajne in zagotavljanja dostojnih pokojnin v okviru obveznega zavarovanja oziroma prvega pokojninskega stebra ter da se bo reševanje socialnovarstvene politike v pokojninski blagajni nehalo. Poskrbeti je treba za dostojne pokojnine – kar se je doseglo predvsem z zadnjimi spremembami z ZPIZ-2G, ki je uvedel zvišanje odmernega odstotka za nove upokojence. In da bo področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja temeljilo predvsem na strokovnih odločitvah, ne pa da je poligon preigravanj za pridobivanje politične podpore.
Ali bo enostavnejše izračunati pogoje upokojitve in kolikšna bo pokojnina prihodnjega upokojenca?
Če bo uveden točkovni sistem, potem bi lahko le-ta prinesel enostavnejši in razumljivejši izračun pokojnine. Vesel sem, da smo lani sredi junija vzpostavili individualni pokojninski kalkulator, kjer je mogoče na zavodovi spletni strani opraviti izračun pokojnine na podlagi podatkov posameznika, ki jih ima zavod v svoji evidenci. Posameznik mora za to imeti digitalni certifikat ali SI–PASS. Objavljen pa je tudi splošni kalkulator, kjer pa certifikat ali SI-PASS ni potreben. Glede na to, da se še nismo rešili epidemije koronavirusa, predlagamo, da stranke v čim večji meri uporabljajo naše spletne storitve, predvsem storitev eVloga za VSE za vlaganje vlog, kjer ni potrebno digitalno potrdilo, vse potrebne informacije pa lahko pridobijo tudi prek enotnega klicnega centra.
Zavod je v zadnjem desetletju veliko naredil na področju digitalizacije in tudi v prihodnje bo skrbel, da bodo uporabniki imeli čim prijaznejše storitve tako na daljavo kot tudi v poslovnih prostorih.
