Ukrepov ni, ogrevanje pa vse dražje
Medtem ko številni ljudje obupujejo, ker ne vedo, kako bodo poplačali neverjetno visoke zneske položnic za ogrevanje, ministrstvo za infrastrukturo še pripravlja ukrepe, s katerimi bi omilili energetsko revščino.
Da bomo v kurilni sezoni krepko občutili zvišanje cen plina in drugih energentov, tudi zato, ker se je med epidemijo koronavirusa poraba energije v gospodinjstvih povečala, dohodki pa marsikje znižali, so nevladne organizacije opozarjale že pred letom. Vladi so (večkrat) predlagali ukrepe, s katerimi bi finančno razbremenila državljane, med drugim tudi pomoč v obliki energetskih bonov ter začasno znižanje prispevkov, dajatev in trošarin na energente. Odziva ni bilo.
Razmere bi bile danes drugačne, če bi ministrstvo za infrastrukturo sledilo svojim zavezam, zapisanim v nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN), pravi dr. Tomislav Tkalec, strokovni sodelavec okoljske organizacije Focus. Vanj so zapisali, da bodo do leta 2022 pripravili akcijski načrt preprečevanja energetske revščine, niso pa niti še opredelili definicije, kaj sploh energetska revščina je in kako jo merimo.
Francki Ćetković iz Sindikata upokojencev Slovenije (SUS) pa se to, da niso naredili še ničesar za blažitev posledic, ki jih povzročajo enormna povišanja cen ogrevanja, »zdi nezaslišano«. Že zaradi 97 tisoč upokojenk in upokojencev, ki živijo pod pragom revščine in jih je strah, kako bodo preživeli zimo. Novembra lani so vladi predlagali, da naj upravičenost do nujne oskrbe z energijo ne bo vezana na pravico do socialne pomoči. Tako bi bili lahko do nje upravičeni tudi upokojenke in upokojenci, ki prejemajo pokojnino, nižjo od 591 evrov, ter tisti, ki 15 odstotkov svojega razpoložljivega dohodka namenijo za oskrbo z energijo. Ministrstvo je predlog zavrnilo, kar po mnenju predsednice SUS kaže na njihovo pomanjkanje empatije do starejših. Ti v zadnjih tednih pogosto iščejo pomoč pri sindikatu, »vendar nimamo finančnih sredstev, s katerimi bi lahko pomagali. Lahko jih le napotimo na centre za socialno delo ali humanitarne organizacije,« pravi predsednica SUS.
Le za socialno najšibkejše
Posameznikom in družinam z najnižjimi dohodki Karitas, Rdeči križ ter druge humanitarne organizacije pomagajo s plačevanjem položnic, po potrebi lahko dobijo enkratno denarno pomoč prek centra za socialno delo. Tam se lahko prijavijo tudi za brezplačni obisk energetskega svetovalca na domu, ki jim priskrbi paket naprav za varčevanje z energijo in vodo, s katerim lahko prihranijo do 80 evrov na leto. Drugi tak program, ki ga izvajajo na Eko skladu, se imenuje ZERO500. Z njim 500 energetsko revnim gospodinjstvom omogočajo stoodstotno sofinanciranje ukrepov, kot je zamenjava oken oziroma izolacija sten ali strehe (v vrednosti do 9000 evrov). Kot pravi Tkalec, imamo edini v Evropski uniji razvito mrežo energetskih svetovalcev, kar je odlično. »Vendar pa so programi vezani na kohezijska sredstva, mi pa potrebujemo sistemsko rešitev, da bi ublažili energetsko revščino. Prizadevati bi si morali za razširitev dolgoročnih ukrepov, kot so energetska obnova stavb, menjava kurilnih naprav in namestitev naprav za varčevanje z energijo.« Poleg tega so ti ukrepi namenjeni prejemnikom denarne socialne pomoči in/ali varstvenega dodatka. Tisti, ki cenzus presegajo, se morajo znajti sami. Lahko se naučijo, kako čim bolj zmanjšati porabo energije in tako prihraniti kak evro, pri tem so jim v pomoč energetski svetovalci mreže ENSVET. Projekt brezplačnega energetskega svetovanja v gospodinjstvih trenutno poteka tudi v štirih obalnih občinah.
O uvedbi energetskih bonov se pri nas govori vse od lanskega oktobra, ko je uvedbo priporočila Evropska komisija. A šele tik pred zaključkom redakcije so o predlogu razpravljali v državnem zboru, vendar dokončne odločitve še ni bila sprejeta. Po neuradnih podatkih naj bi približno 150.000 socialno najranljivejših posameznikov dobilo dobropis v vrednosti od 100 do 150 evrov. Predvideno je tudi nižanje nekaterih prispevkov na položnicah za električno energijo, torej tistih, na katere lahko vpliva ministrstvo. Tako naj bi bile položnice vseh zasebnih odjemalcev nižje za približno 14 evrov. Ob tem pa v Zvezi potrošnikov Slovenije menijo, da bi bilo treba poleg upravičencev do socialne pomoči in varstvenega dodatka ter upokojencev z nizkimi pokojninami med prejemnike energetskih bonov vključiti vse, ki minimalno presegajo cenzus za prejem socialne podpore.
