Neodvisni le z lastnimi semeni
Fanči Perdih na vrtu
Če imate vrt, visoke grede, njivo ali samo cvetlična korita na balkonu, potrebujete še kakovostna semena. Ali ste kdaj pomislili, da jih zaradi vremenskih katastrof ali nepredvidenih dogodkov lahko zmanjka? Vsekakor si je pametno narediti zalogo dobrih semen in začeti pridelovati lastna. Na ta način boste manj odvisni od ponudbe v trgovinah. Predvsem pa boste vedeli, da so semena zdrava, pridelana hrana pa bo polna vitaminov, mineralov in drugih podpornikov zdravja.
Slovenija je v veliki meri odvisna od uvoza hrane in tudi semen. Zato se mnogi kmetje in vrtičkarji povezujejo in si izmenjujejo semena, sadike pa tudi znanje. Štafeta semen je gibanje za sejanje, izmenjavo ter ohranjanje domačih in tradicionalnih sort semen zelenjave, poljščin in zelišč, kamor se lahko prijavijo šole, vrtci in posamezniki. V različnih programih se učijo sejanja, vzgoje rastlin in ravnanja s semeni, na pomladnih tržnicah si semena in sadike, vzgojene doma, izmenjujejo. Njihov cilj je prenesti znanje mentorjev na mladi rod, da si bo znal pridelati hrano.
Ogrožena prehranska varnost?
Samo vrtičkarji in večji kmetje ne morejo rešiti problema zadostne oskrbe z domačimi avtohtonimi semeni. »Na splošno je semenarstva v Sloveniji zelo malo. Le z lastnimi semeni se lahko zagotovi prehranska neodvisnost države,« nam je povedala Fanči Perdih, diplomirana inženirka agronomije, ki se že več kot desetletje ukvarja s proučevanjem, raziskovanjem in vzgojo avtohtonih semen. »S semenarstvom sem se začela ukvarjati s pomočjo strokovnjakinje za semenarstvo, žal že pokojne docentke doktorice Mihaele Černe, znanstvene svetnice, ki se je vrsto let ukvarjala s semenarstvom na Kmetijskem inštitutu Slovenije.« Vendar pa so ob prodaji Semenarne Ljubljana, največje semenarske hiše, tujcem prodali tudi Selekcijsko-poskusni center Ptuj (SPC Ptuj). Ta je znan kot največji slovenski vrt, saj na 40 hektarjih semenijo lokalne sorte kmetijskih rastlin in s kakovostno odbiro in žlahtnjenjem skrbijo za ohranjanje genskih virov semen. So uradni vzdrževalci več kot 80 sort vrtnin, kar pomeni, da vzdržujejo njihove lastnosti iz generacije v generacijo, da jih je mogoče pridelovati in tržiti kot slovenska semena. Glede na to, da žlahtnjenje in vzdrževalna selekcija nista profitna dejavnost, je vprašljivo, kaj bo s slovenskimi semeni v prihodnje. Na pobudo civilne iniciative se je država sicer zavezala, da bo SPC Ptuj odkupila nazaj ter ga vzela pod svoje okrilje. Kljub obljubam in postavljenim rokom se to žal še ni uresničilo. Zato so tisti, ki se zavedajo pomena tega centra za prehransko varnost Slovenije, upravičeno zaskrbljeni. »Znanje o ohranjanju in žlahtnjenju semen je neprecenljivo in ga je treba ohraniti, zato pričakujemo od države, da obljubo čim prej izpolni,« se zavzame Fanči Perdih. »V zadnjih 50 letih je poplava semen iz uvoza povzročila, da so kmetje prenehali pridelovati semena, zato se je izgubilo kar 80 odstotkov avtohtonih domačih sort, ostaja jih le še borih 20 odstotkov. Del je vpisanih v sortne liste in jih vzdržujejo in ohranjajo slovenski vzdrževalci, del pa jih še ohranjajo skrbne kmetice na kmetijah.«
Pridelava ekoloških semen
Zaradi vse večje ozaveščenosti ljudi o pomenu ekološko pridelane hrane so se le zgodili pozitivni premiki. Sprva so morali kmetje in vrtičkarji ekološka semena in sadike kupovati v tujini. Ker se ekološko seme še bolj odziva na vplive okolja kot konvencionalno, so tuja semena, ki so prišla z drugačnih klimatskih območij, velikokrat zatajila. Zato je marsikdo želel sam pridelati seme, ki bi dalo kakovostne vrtnine. »Vse skupaj se je začelo kot izmenjava semen pod okriljem Zveze društev Ajda. V projekt smo vključili tudi Zvezo ekoloških kmetov, ki so imeli boljše pogoje za pridelavo semen kot vrtičkarji. Sledilo je izobraževanje o pridelavi zelenjadnic, pridelavi kakovostnih semen in načinu uporabe zelenjadnic v kuhinji.« Leta 2006 se je oblikovala skupina osmih kmetov, ki so želeli pridelovati semena za trg. Na njihovo pobudo je sogovornica leto kasneje ustanovila prvo ekološko semenarsko hišo Amarant. Pridobila je vsa dovoljenja za pridelavo semen na kooperantskih kmetijah kot tudi za njihovo trženje. »Že v prvem letu je stekel postopek za vpis semen v sortno listo,« se pohvali.
»Na začetku smo v register vpisali štiri sorte, med njimi je bilo seme fižola sorte prepeličar tomačevski, jesenskega česna sorte anka, čebule sorte ivica in pritlikavega paradižnika sorte jani, za katere smo ugotovili, da jih je dobro ohraniti in razmnoževati naprej. Ta semena so se ohranjala na kmetijah z namenom pridelovanja tradicionalnih sort, ki jih lokalni trg pozna. Do danes ima Amarant v vrtičkarsko sortno listo vpisanih že 14 sort in se lahko tržijo po vsej Evropi,« nam pojasni Fanči Perdih. Imajo devet aktivnih kooperantov in nekaj takih, ki bi to radi postali. Poleg pridelave semen pa se v Amarantu ukvarjajo tudi z vzdrževanjem in selekcijo slovenskih avtohtonih sort, vzgojo sadik in tehnično pomočjo kmetom. K sodelovanju pa vabijo tudi vrtičkarje in manjše kmete, ki nimajo ekološkega statusa, pa želijo pridelati lastna semena. »Pri dobavi semen, ki nam jih v Sloveniji še ni uspelo pridelati, sodelujemo z avstrijsko semenarsko hišo Reinsaat, saj jih pridelujejo v krajih s podobnimi podnebnimi razmerami. Poleg tega viške naših semen tržijo prek svoje prodajne mreže po vsej Evropi.«
Semena imajo spomin
»Zanimivo je, da imajo semena spomin,« je navdušena Fanči Perdih. »Seme prenaša navade in razvade iz prejšnjih generacij, kar pomeni, da bodo rastline iz ekoloških semen same poskrbele za zdravje. Pri uporabi konvencionalnih semen pa lahko pričakujemo, da bomo morali za zdrave rastline žal posegati po kemičnih pripravkih, ki so jih uporabili tudi v semenski pridelavi za zatiranje škodljivcev. Rastline se namreč v naslednji sezoni obnašajo kot odvisniki in potrebujejo nego s pesticidi, sicer zbolijo. Poleg tega sme konvencionalno pridelano seme vsebovati do pet odstotkov okuženih semen, medtem ko jih ekološko seme ne sme vsebovati nič.«
In kako dosežejo stoodstotno zdravo seme brez uporabe pesticidov? »V ekološki pridelavi morajo rastline same razviti odpornost proti boleznim, sicer niso primerne za semensko pridelavo. To lahko dosežemo z odbiro najbolj zdravih rastlin, ki so že razvile lastno odpornost proti boleznim. Dodatno lahko krepimo odpornost rastlin z biodinamičnimi pripravki, kot so gnoj in kremen iz roga ter čaji iz koprive, rmana, kamilice in drugi čaji. Tako lahko tudi rastline, ki so bolj občutljive, ohranjamo zdrave do pobiranja semen. Ker imajo rastline spomin, se iz ekoloških semen nedvomno razvijejo rastline, ki imajo več obrambnih snovi,« razloži sogovornica.
Kljub širokemu izboru semen ima ekološka semenarska hiša Amarant veliko večje možnosti pridelave, vendar trenutno več semen prodajo v Avstrijo kot na slovenskem trgu. »Na žalost smo Slovenci še vedno bolj ekološki v besedah, manj pa ekološko živimo. V kriznih časih pa se situacija lahko obrne, tako da bomo večino semen prodali doma.« Pa bo to dovolj za slovensko samooskrbo? »Glede na razmere na trgu v letošnjem letu še ne bi smelo priti do pomanjkanja semen. Vprašanje pa je, kako bo naprej. Pomembno je, da se vrtičkarji in kmetje, ki se do zdaj niso ukvarjali s semeni za lastno pridelavo, začnejo izobraževati o pridelavi kakovostnega semena s poudarkom na ohranjanju sortne čistosti. Če želite prispevati k celostni samooskrbi, se lahko pridružite novoustanovljenemu društvu za celostno samooskrbo Samooskrbni.net ali pa gibanju Štafeta semen,« vabi Fanči Perdih.
V Amarantu so ponosni na sorte, ki so jih sami pridelali: zelje sorte emona, solate sort gina, vegorka, lollo bionda, white bowl, paradižniki sort jani, novosadski jabučar, volovsko srce, san marzano 2, berner rose, fižol sort breginc, rumeni maslenec, prepeličar, čebula sorte belokranjka, kumare sorte pariški kornišon, buče sort zuboda, hokkaido orange, dolga buča iz Nice, kodrolistni ohrovt in raštika, solkanski radič … Semena lahko kupite v njihovi trgovini v Trzinu ali Ljubljani v prodajalni Učilna na glavni tržnici. Spomladi ob sobotah na Amarantovi stojnici na ljubljanski tržnici poleg semen dobite tudi sadike. V sezoni sodelujejo na raznih ekoloških sejmih in prireditvah po celotni Sloveniji.
