Št. 3, marec 2022

  • Hvala, ker ste

    marec '22

    Odkar vem zanjo,
    imajo dnevi modre oči
    in vode barvo njenega krila.
    Odkar vem zanjo,
    veter šumi njen glas
    in rože njene besede govore.

    Odkar vem zanjo,
    sem kot avgustovska noč:
    miren, poln zvezd in daljav.

    Ivan Minatti

    Veliko lepih pesmi je napisano o ženskah, pa kot da jih premalo slišimo. Zmrazi me vsakič, ko izvem za nasilje in krivice, ki se jim še vedno dogajajo. Ženska je življenje in ubrana dvojina je najlepša pesem.

Kazalo

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk Bralec ugotavlja, da se v zadnjem času veliko zdravnikov pojavlja v javnosti, Navkljub temu se mu zdi, da so si nekateri želeli na ta način narediti brezplačno reklamo, četudi njihova stališča niso nujno edina pravilna. Zato ga zanima, ali obstaja kakšen predpis, ki bi urejal nastopanje zdravnikov javnosti, pa tudi replik navadnih državljanov na njihove izjave?

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Še redna uskladitev pokojnin za 4,4 odstotka Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je 16. februarja sprejel sklep o letošnji redni uskladitvi pokojnin, ki znaša 4,4 odstotka. Z rednimi in izrednimi uskladitvami se namreč zagotavlja ohranjanje ustreznega življenjskega standarda in socialne varnosti vsem uživalcem pravic. Svet zavoda pa je sprejel še en pomemben sklep, s katerima se je od 1. marca 2022 uskladil tudi dodatek za pomoč in postrežbo, in sicer za 4,9 odstotka.

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Uskladitve pokojnin za nazaj niso bombončki Na zadnji seji Sveta ZPIZ v tem mandatu je bila osrednja tema uskladitev pokojnin in drugih prejemkov. O sami uskladitvi ste lahko prebrali v predhodnem prispevku dr. Andraža Rangusa. Ker pa je bilo na seji postavljenih tudi več vprašanj, bi nekatera rada izpostavila.

ZDUSOVE STRANI V Zvezi društev upokojencev Slovenije ugotavljajo, da imajo zaradi koronavirusnih ukrepov premalo stika » z bazo«, torej z društvi upokojencev. Da bi izboljšali pretok informacij o trenutnih in načrtovanih aktivnostih za boljšo kakovost življenja starejših, so konec januarja začeli s serijo virtualnih pogovorov s predstavniki pokrajinskih zvez in društev upokojencev .

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Brez ženine podpore ne bi šlo Kako to, da ste tako dolgoživi, ga vprašam ob obisku.Ona me je jezila dostikrat,odgovori Maks Kampl, ki je januarja letos praznoval 102. rojstni dan. Z ženo Marto se veselo zasmejita. Poročena sta že 72 let, oba vitalna, z odličnim spominom. Marta doda: »To je šele najboljše, da sva pri močeh!«

Ničesar ne obžalujem Petega marca bo praznovala 74. rojstni dan; na ta dan bo izšla tudi njena najnovejša knjiga Nagovor tišine. Poznamo jo kot priljubljeno univerzitetno profesorico, pisateljico, publicistko, tv voditeljico, nekoč tudi filmsko igralko... ter mamo in babico. Osvojila nas je s spodbujanjem branja, navdušila z idejo radostnega staranja. Kot prostovoljka hospica je odpirala pogovore o smrti, ko je zbolela, se ni izogibala pogovoru o raku. Govori tudi o ženskah, na katerih hrbtih se lomi izkoriščevalska paradigma neoliberalizma. Zase pa pravi, da je čas za radikalen obrat vase.

Druženje vražjih babnic Kot je zapisala psihoterapevtka Adelaide Bry:»Lahkotnost prijateljstva ni nekaj, kar bi smeli jemati kot nekaj samo po sebi umevnega. Kajti poleg dihanja, hranjenja in spanja so prijateljstva bistvenega pomena za naše preživetje.« Dodala bi, da je prijateljstvo nuja in še kako potrebno zato, ga moramo negovati in vzdrževati.

Prisojni vasici na fosilnem plazu Razloženi vasici z gručastima jedroma ležita v Škofjeloškem hribovju, na polici prisojnega južnega pobočja hriba Koprivnika (1393 m) nad Poljansko dolino v občini Gorenja vas - Poljane. Nekoliko položnejša Dolenja Žetina z 41 prebivalci se razprostira na površini 3,4 kvadratnega kilometra in 831 metrov nad morjem, medtem ko strmejša Gorenja Žetina z 59 prebivalci zajema površino 2,5 kvadratnega kilometra na nadmorski višini 930 metrov. »Posebnost obeh naselij pa je, da v celoti ležita na fosilnem plazu, ki je v davni preteklosti zdrsel s Koprivnika in katerega sledove srečujemo na vsakem koraku,« nam je povedal 65-letni upokojeni kipar in restavrator Jože Tavčar iz Dolenje Žetine.

IZBRSKANO IZ SPOMINA

Vztrajnost, ki je mejila na nepopustljivost Kranjčan Franc Hvasti, z Brega ob Savi, je več kotpol stoletjazapisan kolesarstvu. Kot vrhunski tekmovalec, uspešen trener ali odličen organizator je sodeloval na sedemnajstih svetovnih prvenstvih in štirih olimpijadah.

ZGODILO SE JE MARCA

Skoraj sto let prve tovarne testenin Kot kažejo raziskave o prehranskih navadah, testenine tudi pri nas postajajo vse bolj priljubljena jed in že izpodrivajo tradicionalni krompir. Pekatete, prvo tovarno testenin smo v Sloveniji dobili že daljnega leta 1925, po zaslugi Antona Žnidaršiča iz Ilirske Bistrice, iz nje je zraslo današnje Žito.Tudi blagovne znamke od leta 1991 ni več. Najprej jo je zamenjala blagovna znamka Grande in nato Zlato polje.

Krepimo ravnotežje  Prvi pomladanski mesec bomo obogatili z vajami, ki so logično nadaljevanje programa prvih dveh mesecev, ki je bil namenjen ohranitvi gibljivosti stopal in nog. Zdaj je nastopil čas, da se poigramo z ravnotežjem in močjo celega telesa. Izkušnje potrjujejo, da se z igrivostjo, lahkotnostjo, zbranostjo in dobro voljo napredek pokaže zelo hitro.

Vezi z babicami, dedki in vnuki Zadnjič me je novinarska vest o trinajstletni deklici, ki je naredila samomor, hudo pretresla. Kako bo družina preživela to nesrečo? 'Ali bi jo jaz preživela?' sem se vprašala. Pomislila sem na svojih pet vnukov. Jih poznam dovolj, bi zaznala njihovo stisko, bi jim znala pomagati? Bi znala pomagati svojim hčeram, če bi se jim naredila ta grozna nesreča?

Kot krepimo mišice, krepimo tudi intuicijo Obdani smo z informacijami, ki so lahko diametralno nasprotujoče, čeprav jih podajajo strokovnjaki celo z istega področjater svoje teze podkrepijo z jasnimi in strokovno neoporečnimi dokazi, osnovanimi na znanstvenih dejstvih. Lahko se kar izgubimo v morju teorij, ki jim večkrat ne moremo določiti istih smernic, npr. o tem kako vzgajati otroka, kako se prehranjevati, kako ohraniti zdravje, kako se spopasti z boleznijo, kako biti srečen …

Zgaga z zgago Zgaga je gotovo ena od najpogostejših težav ljudi v razvitih državah, kjer je hrane veliko in včasih tudi preveč. Sicer imajo težave z zgago v glavnem ljudje s prekomerno težo, tudi veliko nosečnic, predvsem v drugi polovici nosečnosti,povzročajo jo nekatera živila in pijače ali določena zdravila.

Poskusimo malo drugače Na spletu najdemo vse sorte kuharskih idej, vendar večina ni vredna počenega groša. Spomnim se ideje, da si toast spečemo z likalnikom, ki ni kaj prida, še manj uporabna je ideja, da iz odtajanega sladoleda in malo moke ter pecilnega praška spečemo okusne mafine. A vseeno sem našla preizkušene tri trike, ki vam lahko pridejo prav.

Le peščica na zdravljenje v tujino Čeprav imamo že dobrih osem let tudi državljani Slovenije na podlagi evropskega pravnega reda na stroške zdravstvene blagajne možnost zdravljenja v državah Evropske unije, se za to odloči zelo malo ljudi. Če že, se najpogosteje odpravimo na Hrvaško. Vendar nismo nobena izjema, saj zdravstveno storitev v tujini poišče tudi zanemarljivo število prebivalcev drugih evropskih držav.

Zvišan krvni tlak ogroža zdravje Zvišanemu krvnemu tlaku pogosto ne posvečamo dovolj pozornosti, saj so simptomi zelo neizraziti. Prav to pa je ena od glavnih nevarnosti in razlog, da previsok krvni tlak imenujejo tudi tihi ubijalec.

Polnovredni kruh je bolj zdrav Do kruha je človek vedno gojil spoštovanje, saj je simbol življenja že tisočletja. Zato številni narodi poznajo pravo obredje pri peki in uživanju kruha. Že sama aroma ob peki daje občutek slovesnosti. Pomembno pa je, kakšno moko uporabimo, da bo kruh tudi zdrav.

Vnetje dlesni in parodontoza Paradontoza ali vnetje obzobnih tkiv je bolezen, ki je močno razširjena in se razvija počasi. Bolezni, ki prizadenejo ustno votlino, pa močno ogrožajo tudi naše splošno zdravje.

Nasveti za boj z mišično napetostjo in bolečino Tudi če pustimo različna bolezenska stanja ob stran, je vzrokov za neprijetno napetost in bolečine v mišicah lahko zelo veliko: psihična preobremenitev, stres, prekomerna telesna dejavnost (ne nujno športna, sem spada tudi napornejše fizično delo in več gibanja, ki je značilno za prehod v spomladanski čas), ponavljajoči se gibi, predolgo vztrajanje telesa v prisiljenih držah ali v mirovanju zaradi zdravstvenih težav je le nekaj najpogostejših vzrokov.

Neodvisni le z lastnimi semeni Imate vrt, visoke grede, njivo ali samo cvetlična korita na balkonu? Potem potrebujete še kakovostna semena. Ste kdaj pomislili, da jih zaradi vremenskih katastrof ali nepredvidenih dogodkov lahko zmanjka? Vsekakor si je pametno narediti zalogo dobrih semen in začeti pridelovati lastna.

Kraljica ženske omare – obleka Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Vojački Svinčeni, kositrni ali leseni vojački v starinarnah dosegajo visoke cene in so iskano blago med zbiralci.

Basel – očarljivo mesto ob Renu Basel, tretje največje švicarsko mesto, leži tik ob meji s Francijo in Nemčijo. Lega ob plovni reki Ren je mestu omogočila razvoj na račun trgovanja. Še danes je eno bogatejših v Evropi po zaslugi farmacevtske in kemične industrije, bančništva in arhitekturnih birojev. Med drugim se ponaša z najstarejšo univerzo v Švici, katere nastanek sega v 16. stoletje. Poleg tega je pomembno kulturno središče, saj ima številne galerije in več kot štirideset muzejev.

Nazaj v domovino staršev V sklopu repatriacije so Slovenci, ki živijo v Venezueli, dobili možnost vrnitve v domovino njihovih staršev in dedov. V tej, z nafto bogati državi se ljudje namreč soočajo z lakoto, saj zmanjkuje hrane, elektrike, zdravil. Vse bolj so omejene človekove pravice, stopnjuje se ustrahovanje, take razmere pa so v svet pognale veliko Venezuelcev. V Slovenijo so se preselili tudi štirje potomci iz družine Voglar.

KULTURA KRATKE

Vremščica, gora na dobrem glasu Na Kras hodimo po zdravje, bi lahko rekli s Kosovelom. Kras je prostrana planota, ki je približno 400 metrov dvignjena nad morje. Obroblja pa to planoto troje izrazitejših vrhov: Nanos, Slavnik in Vremščica, ki vsi štrlijo nad tisoč metrov. Glagol štrleti se Vremščici vendarle čisto ne prilega, zakaj to je na široko razprostrta, svojevrstna, od vseh strani vabljiva gora. Tisti, ki jim ni do naporne planinske hoje, pridejo na Vremščici z lahkoto do sijajnih višinskih razgledov.

 Zvončki so zate, tudi marjetke …

Kam z metlami, sesalnikom, likalno desko? Zdi se, da imamo vedno več pripomočkov za čiščenje in čistil, ki polnijo stanovanje. V hiši se zanje hitreje najde prostor ali niša, kamor jih pospravimo, v stanovanju pa pogosto zmanjka prostora. Še posebej nerodni in veliki so sesalniki z vsemi dodatki, da bi jih lahko zares priročno pospravili in naslednjič brez slabe volje hitro uporabili za čiščenje. Kje torej nameniti prostor pripomočkom za čiščenje?

Hišni ljubljenček v avtomobilu – kako je prav? Če postojite na pločniku in opazujete avtomobile, boste videli psa pri gospe v naročju, tudi zvedavo sedečega na prednjem sedežu, dokaj redko v boksu v prtljažniku. Tu in tam se celo najde motorist, ki kužka vozi v prirejenem kovčku. Zakon pravi, da jemale živali peljati v prostoru za potnike »ustrezno zavarovane«.

Veselimo se cvetoče pomladi Sedaj je pravi čas, da obnovimo, dopolnimo in osvežimo pomladanske zasaditve. Izbiramo cvetlice, ki jim mraz ne škoduje. Največ jih je med dvoletnicami, kot so trobentice, spominčice, mačehe, pogačice …

Prvi krompir je že v rastlinjaku Marca se v rastlinjaku že razrašča prva zelenjava, ki približno za mesec dni prehiteva razmere v vrtu. V zavarovanem prostoru so temperature bistveno višje kot v okolici. To rastlinam omogoča hitrejši razvoj in s tem zgodnejši pridelek. Slovenci smo navdušeni pridelovalci prvega krompirja in ta je najhitrejši ravno v rastlinjaku. Vas zanima kako izbrati pravo sorto za najhitrejši pridelek?

Torbe, torbice in nahrbtniki Torbe in torbice ter elegantni nahrbtniki so letos prav tako barviti, kot bodo pomladno poletna oblačila. Še vedno pa lahko izbirate med klasično črno, barvo kamelje dlake in svetlejšimi odtenki sive, bež, peščene in bele.

Viteška dvorana brežiškega gradu Grad Brežice, ki so ga po uničenju leta 1515 pričeli graditi v sredini 16. stoletja, z gradnjo pa zaključili na začetku 17. stoletja, je leta 1694 kupil grof Ignac Marija Attems (1652–1732). Preuredil jevzhodni in zahodni del ter novo dvonadstropno dvorano dal v celoti poslikati svojemu varovancu Frančišku Karlu Rembu (1675, Radovljica–1718, Dunaj).

Lepi spomini pa ostajajo Cerkvica Svetega Jakoba, zavetnika kmetov in romarjev na malem gričku, vendar najvišjem vrhu vasi Mali vrh stoji že več kot 300 let. Družbo ji delajo stara drevesa, nekatera že trhla kljubujejo času.

Madeira je raj za ljubitelje cvetja Otok Madeira ne velja zastonj za otok cvetja, kot ga imenujejo domačini. Otok je vulkanski, zelo strmih bregov in s prepadnimi grapami. Zaradi izredno blage klime, ki jo oblikuje zalivski tok, rastlinje skoraj ne pozna časa za počitek. Vse leto se temperature gibljejo okrog 22 stopinj, poleti so višje, pozimi kakšno stopinjo manj, a zmrzali, razen na vršacih ne poznajo.

Učim se od otroka Prebrala sem knjigo Učim se od otroka nekdanje učiteljice Dušice Kunaver. Vsebina izpričuje, da je gospa svoj poklic opravljala s prav posebno tankočutnostjo in z velikim spoštovanjem do svojih učencev. Zagotovo ni otrok samo učila, ampak jih je tudi vzgajala in si je dovolila biti tudi sama učenka iz njihovih izkušenj.

Da ne pride do nesreče S toplejšimi temperaturami bo na ulicah vedno več pešcev, pa tudi ljudi na kolesih, vespah oziroma kolesih s pomožnim motorjem in različnih skirojih, ne pozabimo še na malčke na triciklih in poganjalčkih ter starejše s pripomočki za hojo.

Pozdrav pomladi

Dovoljena gnojila za biološko pridelavo Beseda bio dobiva moderen prizvok, vsak pomisli, da to pomeni napredno, koristno in dobro. Če smo se kot vrtičkarji odločili za biološko predelavo hrane, moramo poznati prava gnojila. Rastline namreč potrebujejo še marsikaj drugega ne samo hlevski gnoj.

Poje Stiški vam kvartet Štirje pevci iz Stične v občini Ivančna gorica so sicer prepevali v Stiškem pevskem zboru, leta 1991 pa so se odločili še za petje v kvartetu. Začetek delovanja Stiškega kvarteta je bil tesno povezan s slovensko ljudsko zapuščino in te pesmi so do danes ostale rdeča nit njihovega petja. »Nihče med nami ni bil šolan glasbenik, a peli smo z veseljem, tako kot tudi že naši starši. Nismo pa vedeli, da se bo naša zgodba peljala tako daleč, 30 let je že od našega začetka,« z veselim nasmehom pove Dušan Kamnikar, vodja in ustanovni član kvarteta.

DRUŽENJE

Pletar med češnjami in grozdjem Goriška Brda so s svojimi vasicami, vinogradi, češnjevimi in oljčnimi nasadi med Alpami in Mediteranom ena najlepših slovenskih pokrajin. Pot pa me je peljala do Neblega, kjer živi in ustvarja Lucijan Grudina.

Kako do osebnega zdravnika? Dr. Anica Kos Mikuš, predsednica Slovenske filantropije in upokojena otroška zdravnica ter mednarodno priznana strokovnjakinja za področje duševnega zdravja, je že večkrat povedala, da je pri skoraj 86 letih dobila iz zdravstvenega doma sporočilo, da se je njena zdravnica upokojila, zato si mora poiskati novega zdravnika. In čeprav ga je kar nekaj časa iskala, tudi s pomočjo računalnika, ga v celi Sloveniji ni našla.

Klasiki nič ne more vzeti lepote Saša Pavček je uveljavljena dramska, filmska in televizijska igralka, ki je odigrala že čez 200 vlog. Nagradili so jo s številnimi nagradami, leta 2017 tudi z Borštnikovim prstanom. Je prvakinja ljubljanske Drame, do nedavnega je bila redna profesorica na AGRFT, je pesnica, esejistka in dramatičarka. Ta čas v Šentjakobskem gledališču igrajo njeno tragikomedijo Na valovih.

Zaposlitev oskrbovalca družinskega člana Za najtežji dve od petih kategorij dolgotrajne oskrbe uvaja nedavno sprejeti Zakon novo možnost, da bo družinski član polno zaposlen kot oskrbovalec družinskega člana. Doma bo oskrboval svojca, plačo bo prejemal iz javne blagajne pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije v višini 1,2 kratnika minimalne plače v RS. Javni stroški bodo podobni, kakor če bi upravičenca oskrbovala ustanova. S to pravico zakon sledi današnji potrebi ljudi po večji izbiri oskrbe, zlasti neinstitucionalne. Leto 2022 je čas priprave na uvedbo te nove pravice, zato jo je dobro spoznati od bliže.

Nasilje je med nami

Ne molčite!

Pismo bralcev

Previdno pred spletnimi prevarami Ribarjenje podatkov (angl. phishing) je metoda socialnega inženiringa, s katero poskušajo spletni goljufi na zvit način izsiliti neko vaše dejanje.

Grozeč požar

Energetski dodatek do srede aprila V februarski Vzajemnosti smo še ugibali o ukrepih za blaženje posledic povišanja cen ogrevanja, ki jih je vlada dolgo pripravljala. Zdaj je znano, da bo do srede aprila 710.000 prebivalcev dobilo na svoje račune enkratni solidarnostni energetski dodatek, gospodinjstva pa bodo tri mesece plačevala za približno tretjino nižje položnice za plačevanje stroškov ogrevanja.

NOVICE OD VSEPOVSOD

SVET IN MI

Lokalne akcijske skupine v skrbi za starejše Pred časom so na različnih področjih življenja in različnih občinah začele delovati tako imenovane LAS skupine. Njihov namen je bil hitro in učinkovito povezati organizacije, zavode, podjetja, posameznike, pripeljati uporabne programe in informacije do lokalne skupnosti in čim bolje uresničiti ciljeposameznih programov. Lahko rečemo, da gre v veliki meri tudi za mrežo prostovoljstva s ciljem skupnega dobra. Kaj so - in še bodo - tako imenovane LAS akcije doprinesle starejšim osebam?

Davki, zvesto zrcalo družbe Vlada napoveduje znižanje davkov, s čimer naj bi povečali konkurenčnost in pospešili razvoj. Kritiki so skeptični: pridobili bi predvsem najbogatejši, običajni ljudje pa bi bili zaradi krčenja javnih storitev precej na slabšem, država kot celota pa v hudih finančnih škripcih.

 


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media