Kako do osebnega zdravnika?

marec '22

AKTUALNO

Dr. Anica Kos Mikuš, predsednica Slovenske filantropije in upokojena otroška zdravnica ter mednarodno priznana strokovnjakinja za področje duševnega zdravja, je že večkrat javno povedala, da je pri skoraj 86 letih dobila sporočilo iz Zdravstvenega doma Ljubljana Bežigrad, da se je njena zdravnica upokojila, zato si mora poiskati novega zdravnika. In čeprav ga je kar nekaj časa iskala, tudi na spletu, česar mnogi seniorji njenih let ne obvladajo, ga v vsej Sloveniji ni našla.

Obstoječi zdravstveni sistem je njo in še skoraj 140 tisoč drugih pustil brez zdravnika in brez napovedanih hitrih rešitev. Največje žrtve tega katastrofalnega stanja v Sloveniji so prav starejši, ki imajo več kroničnih bolezni.

Kot vsi upokojeni zdravniki ima tudi dr. Anica Kos Mikuš na voljo vsaj sto receptov na leto. Tako si lahko sama napiše recept in ji zato ni treba štirikrat na leto prositi zdravnika, da to stori zanjo. Ne more pa si napisati napotnice za specialista ... Hkrati ima dovolj visoko pokojnino, da bi se lahko celo s taksijem peljala na Jesenice ali v Novo mesto, če bi tam našla zdravnika. Pa je nikjer v državi niso hoteli sprejeti, čeprav je zdravniško pomoč potrebovala. Zato je končala v Ambulanti Pro bono v Savskem naselju v Ljubljani, ambulanti za osebe brez zdravstvenega zavarovanja. Tesno ji je bilo pri srcu, da je pristala prav v ambulanti, ki jo je pred mnogimi leti pomagala ustanoviti. Ob tem pa se ji je zdelo popolnoma neprimerno, da bi tam imela zdravnika, saj je 60 let plačevala zdravstveno zavarovanje in ga še plačuje. Na ta način je odvzela mesto nekomu, ki zares nima zdravstvenega zavarovanja. Ker ni zaposlen, je brezdomec, begunec ali obrtnik, ki je šel v stečaj.

Ob v nebo vpijoči diskriminaciji ljudi, ki ne morejo do zdravnika, ne pozabimo, da imajo po naših zakonih vsi zavarovanci pravico do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda. Kar je zapisano tudi v pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja. In še to. To, da te pravice danes marsikdo nima, ni posledica koronačasa.

Kaj pravi ZZZS?

Po zadnjih podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v naši državi trenutno nima izbranega osebnega družinskega, otroškega ali šolskega zdravnika približno 137.000 oseb. Med njimi naj bi bilo tudi okoli 20 tisoč tujih zavarovanih oseb. Koliko je med njimi starejših od 65 let, pa redno ne spremljajo.

Damjan Kos, direktor Sektorja za informiranje in odnose z javnostmi, nam je pisno sporočil, da nikjer v Sloveniji ni dovolj družinskih zdravnikov. Poudaril je, da je do tega prišlo zaradi dogovora med Vlado RS in Fidesom, sindikatom zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, in sicer leta 2017, ter na podlagi sklepa Vlade RS iz leta 2019, ki je določil nerealno nizek limit. Po tem sklepu ima družinski zdravnik lahko 1895 glavarinskih količnikov (število oseb glede na starost). Pred tem so jih imeli več, v povprečju 2400. Zato je bilo do tedaj zdravnikov relativno dovolj, saj je približno polovica zdravnikov še sprejemala paciente.

Poudarja, da je ZZZS takemu določilu odločno nasprotoval, saj so se zavedali, da ne morejo čez noč na novo izobraziti ali uvoziti iz tujine 220 družinskih zdravnikov, kolikor bi jih po novem potrebovali. Na zavodu ocenjujejo, da bi bilo treba navedeni sporazum med vlado in zdravniškim sindikatom, ki grobo posega v zakonsko pravico zavarovanih oseb do izbire osebnega zdravnika, vsaj začasno zamrzniti ter se dogovoriti za rešitve, ki ne bi prizadele zavarovanih oseb in njihove zakonske pravice do proste izbire zdravnika in dostopa do zdravstvenega varstva. Smisel pravice do proste izbire osebnega zdravnika je namreč v tem, da nam je zdravnik dosegljiv, in to v bližini kraja bivanja. 

Damjan Kos meni, da bi to stanje lahko hitro izboljšale naslednje spremembe: prenova kurikula specializacij iz družinske medicine, prenos kompetenc z družinskih zdravnikov na zdravstveno nego, povečanje učinkovitosti dela referenčnih ambulant, ki je del tima družinske medicine, notranje organizacijske izboljšave v zdravstvenih domovih, na primer z optimizacijo telefonskega komuniciranja ter z uvajanjem klicnih centrov in spletnih aplikacij za naročanje in komunikacijo s ciljem obvladovanja obsega kontaktov s strani pacientov.

Hkrati nam je zaupal, da so pripravili številne poenostavitve oziroma odprave administrativnih bremen za ambulante družinske medicine, na primer obnovljivo naročilnico za medicinske pripomočke, trajno in podaljšano napotnico itd. A v marsikaterem zdravstvenem domu se novosti počasi in slabo uveljavljajo.

Na koncu je še poudaril, da težava pri izbiri osebnega zdravnika ni posledica pomanjkanja sredstev, saj je zdravstvena zavarovalnica zadnja leta za družinske ambulante namenila celo več denarja, kot pa je izobraževalnemu sistemu uspelo zagotoviti novih dodatnih zdravnikov.

Prepričan je, da zdravstvena politika ni zagotovila zadostnega števila zdravnikov, kar je posledica nepravilnega načrtovanja v preteklosti, torej premalo razpisanih mest na obeh medicinskih fakultetah, premalo razpisanih specializacij ter odsotnost ustrezne promocije poklica družinskega zdravnika.

Kaj pa ministrstvo za zdravje?

Strokovni sodelavci na ministrstvu za zdravje (MZ) so v pisnem odgovoru zapisali, da se zavedajo problematike državljank in državljanov, ki trenutno nimajo izbranega osebnega zdravnika. Povedali so, da imamo v Sloveniji 1358 zdravnikov specialistov in specializantov iz družinske medicine in splošne medicine. Trenutno je v procesu pridobivanja specializacije še 226 specializantov iz obeh specializacij. Končno pa so število vseh zdravnikov v zdravstvu v zadnjih desetih letih povečali za 34, število zdravnikov splošne in družinske medicine pa za 49 odstotkov. Za potrebe mreže javne zdravstvene službe za leto 2020 je bilo razpisanih 398 mest za različne vrste specializacij za zdravnike, od tega 140 mest za zdravnike družinske medicine. Poleg tega so v lanskem letu povečali vpis študentov na obe medicinski fakulteti. 

Zapisali so tudi, da skupaj z ZZZS odpravljajo tudi določene administrativne obremenitve družinskih zdravnikov, da bi jim na ta način omogočili več časa za paciente ter specializacijo iz družinske medicine naredili privlačnejšo za mlade zdravnike. Pa tudi plače bodo imeli višje.

Hkrati so na tem ministrstvu konec leta 2020 ustanovili Delovno skupino za razvoj osnovne zdravstvene dejavnosti do leta 2027. Prva naloga te skupine je bila priprava predloga kratkoročnih rešitev za razbremenitev izvajalcev zdravstvene dejavnosti na primarni ravni zdravstvenega varstva. Predlogi se nanašajo na uveljavitev standardov in normativov, razbremenitev obveznosti sočasnega dela zdravnikov na več deloviščih, omogočanje dodatnih spodbud za delo na primarni ravni (fleksibilnost delovnega časa, dodatno nagrajevanje, uvrstitev med deficitarne poklice, podaljšanje pavšalnega financiranja novih programov na podeželju, enakovrednost plačila storitev na primarni ravni), zmanjšanje in poenostavitev mnogih administrativnih postopkov (drugačno urejanje bolniških staležev, prenos nekaterih administrativnih postopkov na ZZZS), poenostavitev in zmanjšanje izdaje napotnic in predpisovanja medicinsko-tehničnih pripomočkov, opolnomočenje pacientov za dostop do svoje zdravstvene dokumentacije ipd.

Kot so zapisali, so v tekočem letu predlagali še več ukrepov, in sicer spremembo financiranja ambulant družinske medicine, nekatere organizacijske spremembe, dodatne spodbude za delo mladih zdravnikov na primarni ravni (trimesečno kroženje na primarni ravni, stimulacija dela sobnega zdravnika in specializanta na primarni ravni, presoje deficitarnosti) ter še dodatne ukrepe za debirokratizacijo in digitalizacijo ambulant na primarni ravni.

 OKVIR: Kam naj gre bolnik brez osebnega zdravnika?

Kaj svetovati obupanim ljudem, ki imajo zdravstvene težave, nimajo pa zdravnika, ki bi jih pregledal, in potrebujejo recept ali napotnico za specialista? Naj se obrnejo na zdravstveno ustanovo, kjer so prej imeli zdravnika, saj imajo tam še vso svojo dokumentacijo. Za zdaj to baje deluje. Kako? Tako da jim tam najdejo zdravnika, ki jih po potrebi še isti dan pregleda, predpiše zdravila ali jim izda napotnico. Seveda pa tisti, ki jih začasno sprejme, še vedno ni njihov osebni zdravnik. Nekaterim, ki pa sploh ne morejo do zdravnika, ker so na primer tisto zdravstveno postajo zaprli, pa svetujemo, da gredo na urgenco ali v ambulanto pro bono.

Neva Železnik, fotografija: Freepik 


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media