Kako ukrepati ob bolečini v križu
Barbara Kosmina Štefančič, dr. med
Bolečina v križu in hrbtenici je najpogostejša kronična bolečina, eden izmed glavnih razlogov za bolniško odsotnost in prezgodnjo invalidsko upokojitev. Zdravniki velikokrat ne najdejo natančnega vzroka zanjo, zagotovo pa na zdravje hrbtenice ne vpliva dobro dolgotrajno sedenje.
O tem smo se pogovarjali z Barbaro Kosmina Štefančič, dr. med., specialistko anesteziologije v Splošni bolnišnici Izola in predsednico Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine (SZZB).
Raziskava o kronični bolečini med Slovenci, ki ste jo opravili v letu 2019, je pokazala, da zaradi nje trpi kar 22 odstotkov odraslih. Kako pogosta pa je bolečina v križu?
V raziskavi smo ugotovili, da je med vsemi vrstami kronične bolečine daleč najpogostejša prav kronična bolečina v križu, ki se pojavlja pri 63 odstotkih bolnikov s kronično bolečino. Najpogostejša je v starostni skupini med 45 in 64 let, pogostejša je pri ženskah kot pri moških. Ugotavljamo še, da nanjo močno vplivajo težka fizična dela v kombinaciji s slabimi ergonomskimi pogoji, danes pa prihaja v ospredje še sedeč način življenja in preživljanja prostega časa. Pomembni so tudi psihosocialni dejavniki, veliki pritiski in obremenitve v službi. Najslabše je dolgotrajno sedenje za računalnikom v prisilni drži, veliko ljudi je v takšnem položaju po cele dneve, posledica tega pa je bolečina v hrbtu.
Kaj vse je lahko vzrok za bolečino v križu?
Stroka danes že ve, da v večini primerov, vsaj v 85 odstotkih, bolečina v križu ni nevarna in ni posledica nekih hudih obolenj. V teh primerih govorimo o nespecifični bolečini, ko slikovna diagnostika ne potrdi težav bolnika. Pri njih ne moremo jasno identificirati okvar tkiva, iz katerega bi lahko izvirala bolečina. Vemo sicer, da lahko boli katero koli tkivo, od mišic, vezivnega tkiva, tetiv, seveda tudi kosti, lahko je prisoten pritisk na živec, a slikovna diagnostika tega ne potrdi. Je pa lahko vse našteto vzrok za bolečino v križu. Po drugi strani pa seveda obstajajo tudi bolečine v križu, ki jih lahko bolj specifično opredelimo. Tu mislim na obolenja hrbtenice, kot je hernija diska, ali pa zožitev hrbteničnega kanala, čemur s strokovnim izrazom rečemo spinalna stenoza. Vsekakor je bolečina v križu pri nekaj odstotkih pacientov tudi posledica resnih obolenj, na primer zlomov, ki nastanejo zaradi poškodb ali predhodne osteoporoze, lahko je posledica raka ali revmatoloških obolenj, mogoči pa so tudi infekcijski vzroki. Ko je bolečina pri bolnikih res huda, posebno če so pridružene še nevrološke motnje, težave pri hoji, motnje pri odvajanju urina, blata, če je pridružena povišana telesna temperatura, ali ko je nekdo predhodno prebolel raka, zdravniki seveda takoj pomislimo, da gre za nujno stanje, ki zahteva takojšnjo ali čimprejšnjo obravnavo. V postopku diagnostike sta zelo pomembna dobra anamneza in natančen klinični pregled, saj iz tega pogosto že lahko izluščimo stanja, ki zahtevajo dodatno ukrepanje. Zdravnik samo iz bolečine pri bolniku ne more ničesar razbrati, pomembno je preveriti še dodatne znake, ki so alarm za hitro ukrepanje, predvsem za čimprejšnji obisk pri zdravniku in dodatne preiskave.
To je zagotovo najpametnejše, saj laiki ne vemo, kako je najbolje ukrepati ob pojavu akutne bolečine v križu. Kaj svetujete?
Običajni analgetiki, ki jih uporabljamo za lajšanje glavobola, na primer paracetamol, pri bolečini v križu praviloma ne pomagajo dosti, zato je dobro seči po zdravilih iz skupine nesteroidnih antirevmatikov, ki so dokazano najučinkovitejša zdravila pri akutni bolečini v križu. Delujejo tako protibolečinsko kot tudi protivnetno. Nekatera zdravila iz te skupine lahko kupimo v lekarnah brez recepta, za tista z večjimi predpisanimi odmerki pa je treba pridobiti zdravniški recept. Pri akutni bolečini je priporočljiv tudi kratkotrajen počitek, nikakor pa ne svetujemo dolgotrajnega ležanja. Kratkotrajen počitek pomeni nekaj dni, potem pa se je dobro čim prej vrniti k vsakodnevnim dejavnostim. Pri akutni bolečini v prvih dneh ne priporočamo nekih posebnih telovadnih vaj, treba je malo počivati in vzeti nesteroidne antirevmatike, potem pa se lahko bolnik počasi loti usmerjenih vaj za hrbtenico. Nekateri se sprašujejo, ali bi bilo pametno boleči predel ogrevati ali hladiti, a strokovnjaki odgovarjamo, naj bolnik uporabi tisto, kar mu v danem trenutku ustreza. Ni enotnega priporočila. Med tehnikami samozdravljenja pa naj omenim še TENS (Transcutaneous electrical nerve stimulation), priročno napravico, ki si jo vsakdo lahko kupi v lekarni ali prodajalni z medicinskimi pripomočki. Aparat ima elektrode, ki jih namestimo na boleči predel, njihovo delovanje občutimo kot nežno mravljinčenje, z napravo se lahko gibljemo in jo uporabljamo več ur na dan. Gre za neinvazivno metodo fizioterapije, ki je primerna za domačo uporabo.
Toda kaj storiti, če bolečina po samozdravljenju ne mine?
Če bolečina po kratkotrajnem počitku in nesteroidnih antirevmatikih ne mine, je seveda treba obiskati zdravnika. Večino primerov bolečine v križu je mogoče obvladati na primarni ravni zdravstvenega sistema. Osebni zdravnik lahko na podlagi anamneze in kliničnega pregleda že ugotovi, ali gre za bolj nujna ali specifična stanja, kot so revmatske bolezni, okužbe, zlomi ali kaj podobnega, in bolnika pošlje na ustrezno specialistično diagnostiko in zdravljenje. Ko pa oceni, da gre za nenevarno bolečino, lahko bolnika napoti na fizioterapijo, na voljo pa ima še večji nabor zdravil, ki jih lahko predpiše bolniku z bolečino. Slikovne preiskave v nekaterih primerih niti niso potrebne, če pa zdravnik oceni, da bi lahko šlo za resne vzroke, se odloči za ustrezne preiskave ali napotitev bolnika k specialistu, čeprav vemo, da so v aktualnem trenutku čakalne dobe precejšnja težava. Kljub temu nobenemu bolniku ni treba trpeti hude bolečine v križu, saj mu že osebni zdravnik lahko pomaga, da bo njegovo življenje znosno in bo normalno funkcioniral ter se bo lahko čim prej vrnil k svojim vsakdanjim dejavnostim.
Povsem druga zgodba pa je bolečina, ki traja več kot šest mesecev. Tu se težave samo še stopnjujejo, pogosto se pridružijo še motnje spanja in razpoloženja, lahko se pojavi depresija. Kronična bolečina ni samo podaljšana akutna bolečina, ampak pride do določenih sprememb v bolečinskem sistemu in možganih. V nekaterih primerih je kronična kostno-mišična bolečina, kamor spada tudi bolečina v križu, bolezen sama po sebi, torej ni le simptom bolezni. Pogosto v tem kontekstu govorimo tudi o nociplastični bolečini, kjer pride pri bolnikih do spremenjene zaznave bolečine in napačne interpretacije bolečinskih dražljajev v bolečinskih poteh. Bolnikom v takšnih primerih laično razložim, da njihov bolečinski sistem preveč dela in vzdržuje kronično bolečino, čeprav zanjo ne najdemo nekega jasnega anatomskega razloga v okvari tkiva. Ugotavljam, da v našo protibolečinsko ambulanto v zadnjem času prihaja največ prav takšnih bolnikov. Ko se pri njih poleg običajne bolečine v križu, ki jo imenujemo nociceptivna in je posledica draženja bolečinskih receptorjev v tkivu ali nevropatske bolečine, pridruži še omenjena nociplastična bolečina, potrebujejo zelo kompleksno obravnavo.
Pogosto slišimo tarnanje kakšnega bolnika, da se pri njem bolečina iz križa širi tudi v stegno ali proti stopalu. Zakaj se to dogaja?
Bolečina se lahko iz križa širi tudi v nogo, v tem primeru gre za radikulopatijo, temu stanju ljudje včasih rečejo išijas. Vzrok za takšno bolečino je pogosto pritisk na živec, strokovnjaki pa jo opredelimo kot nevropatsko bolečino. Približno pri vsakem tretjem bolniku ima bolečina v križu še nevropatsko komponento. V takšnih primerih je potrebno usmerjeno zdravljenje s posebno vrsto zdravil, ki jih imenujemo nevromodulatorji, v poštev seveda prideta tudi ustrezna fizioterapija in zdravljenje spremljajočih motenj, kot so motnje razpoloženja in spanja, za nekatere bolnike so primerne intervencijske metode, na primer različne blokade, pomaga lahko tudi medicinska akupunktura in določene tehnike sproščanja. Takšni bolniki običajno potrebujejo pregled pri specialistu ortopedu, ki se v nekaterih primerih odloči za operativno zdravljenje.
Kje pa lahko najdemo več informacij o nevropatski bolečini?
V združenju smo pred kratkim oblikovali spletno stran nevropatska.si, da bi ljudje na enostaven način prišli do zanesljivih informacij. Podrobno so opisane tudi druge oblike, kot so nevropatska bolečina po operacijah, nevralgija trovejnega živca, nevralgija po herpesu zosterju, nevropatska bolečina pri sladkorni bolezni ali po možganski kapi ... Opisali smo različne vrste bolečine, da bi jih ljudje prepoznali in se naučili ustreznega ukrepanja. Pri zdravljenju je sodelovanje bolnikov namreč zelo pomembno.
V večini primerov s pravilnim ukrepanjem dokaj hitro izzveni, pri nekaterih pa se ponavlja. Zakaj?
Pri teh stvareh je zelo pomemben posameznikov življenjski slog. Bolečina v križu se zelo pogosto ponavlja pri osebah s pridruženimi motnjami, kot so nihanje razpoloženja, depresija, motnje spanja ... Bolniki morajo najprej urediti te težave, priporočamo pa tudi redno zmerno gibanje, saj smo ljudje narejeni za gibanje, sedeči življenjski slog je gotovo zelo nevaren za to, da bolečina v križu postane kronična. Zelo pomembni pa so tudi sistemski ukrepi, ki jih v naši družbi še slabo obvladamo. Nimamo namreč ergonomsko prilagojenih delovnih mest, ni možnosti delnih zaposlitev za dve ali štiri ure na dan, kar bi bolniku omogočilo, da bi zmogel opravljati delo, in podobno.
Kaj je ključno, da se bolečina v križu ne razvije v kronično bolečino?
Nedvomno je ključnega pomena preventivna aktivnost. Pomembno je urediti tudi prekomerno telesno težo, prenehati kaditi, uvesti zdravo prehrano, se dovolj gibati, saj so vse to dejavniki tveganja, da se bolečina v križu lahko razvije v kronično. Potruditi se moramo, da bomo živeli v stiku sami s seboj, da z nobeno dejavnostjo ne bomo pretiravali, da se bomo znali primerno sproščati. Ko pa se pojavi akutna bolečina v križu, jo moramo čim prej ustrezno obvladati in se tudi čim prej vrniti v normalne vsakdanje tirnice. Vsem, ki veliko sedijo za računalnikom, bi priporočila, naj vsako uro vstanejo s stola in si privoščijo pet minut aktivnega odmora, se razgibajo in sprehodijo, si uredijo prosti čas in tudi sicer poskrbijo za zdrav način življenja.
