Narava ponuja več kot le regrat in čemaž

Dobro počutje | april '22

Narava priskoči na pomoč ob pravem času. To velja tako za prvi spomladanski regrat, trobentice, kurja črevca, bršljanasto grenkuljico, krompirjevko kot tudi za vsa druga zelišča. Divja zelišča obogatijo okus jedi ter imajo precejšen vpliv na naše psihično in fizično počutje, saj delujejo stimulativno ali pomirjevalno ter notranjim organom pomagajo pravilno opravljati funkcije.

Vedeti pa moramo, da zelišča ne delujejo kot hrana, marveč imajo zelo visoko biološko vrednost ter omogočajo lažjo in boljšo prebavo in vsrkavanje hranilnih snovi.

Zdravilne grenčine

Pomembna snov večine divjih zelišč so grenčine. Najdemo jih sicer tudi v začimbah in gojeni zelenjavi. Grenak okus ni vedno enak; razlike nastanejo zaradi različnih eteričnih olj, delno pa tu zaradi čreslovin, pekočih snovi in mineralnih soli.

Grenčine imajo veliko vlogo za zdrava prebavila. Okrepijo delovanje želodca, črevesja, jeter, žolčnika in trebušne slinavke. Spodbujajo tek in izločanje prebavnih sokov, peristaltiko želodca in tankega črevesja. Posledično se izboljšata prebava in vsrkavanje hranil iz črevesja v kri, zmanjšata se občutek obteženega želodca ter napihovanje zaradi plinov v črevesju. Znanstveniki ugotavljajo, da redno uživanje grenčin okrepi splošno dobro počutje in zdravje, saj grenčine skupaj z minerali spodbujajo pravilno delovanje ledvic in jeter, pospešujejo presnovne procese, izločanje prebavnih sokov, izboljšajo prebavo in tudi odvajanje vode, blata ter strupov iz telesa. Najznačilnejše grenčine so: taraksin, tarakserin, taraksacin, taraksacerin, levulin ter v koreninah polisaharid inulin. Med fitosteroli so tarakserol, sitosterol, stigmasterol in kumesterol.

Spomladi je čas, ko naše telo še kako potrebuje zeleno barvilo – klorofil. Pri zelenih rastlinah in nekaterih algah je klorofil odločilen v postopku fotosinteze, pri čemer se sončna energija spreminja v kemično energijo, ki se uskladišči v obliki ogljikovih hidratov. Ti so potem ena od treh najpomembnejših sestavin človekove prehrane.

Pa še nekaj je zelo pomembno za človeka: kemično je namreč klorofil heterociklična aromatska spojina z atomom magnezija. Zato je potrjeno izredno koristen za našo kri in posledično za srce in vse ožilje. Ugotovili so, da klorofil uravnoveša dejavnost srčne mišice: krepi dejavnost srca ali ga umiri, ko je to potrebno. Po drugi strani spada med antioksidante in ščiti celice pred prostimi radikali in oksidacijo.

Že dolgo je znano, da imajo vse prostorastoče divje rastline in zelišča višje vrednosti koristnih snovi. To so potrdili, ko so te rastline primerjali z gojeno solato. Na primer čemaž ima v primerjavi s solato od 42-krat do 63-krat več klorofila, od 32-krat do 47-krat več betakarotena in od 32-krat do 47-krat več luteina (karotenoid). V zeliščih je pogosto tudi inulin, nekakšen naravni inzulin, ki preprečuje dvig krvnega sladkorja. Hkrati izboljšuje absorpcijo kalcija in magnezija in pomaga pri črevesnih težavah. Je prébiotik, ki je hrana človeku prijaznih probiotičnih bakterij. Inulina je največ v koreninah, in sicer v jeseni, spomladi veliko manj.

Užiten »plevel«

Med zdravilne plevele spadajo tudi kurja črevca oziroma navadna zvezdica. Uspevajo tam, kjer je v tleh veliko hranilnih snovi. Po okusu blago spominjajo na orehe, koruzo in glavnato solato. Kurja črevca imajo zelo veliko mineralov in vitaminov ter kar nekajkrat več železa kot vse gojene rastline pa tudi kalij, kalcij, magnezij, selen in silicij ..., vitamine skupine B (B1, B2, B3), med flavonoidi je največ rutina, med maščobnimi kislinami pa gamalinolenske kisline (omega-6), kot je ima tudi konopljino olje. V ljudskem zdravilstvu jih priporočajo pri kašlju, astmi, pljučnih obolenjih, za čiščenje in okrepitev telesa. Navadna zvezdica zavira vnetja in lajša bolečine, spodbuja prebavo, blaži krče in obolenja jeter, pomaga pri utrujenih in vnetih očeh ter mehurju, pri vnetih sklepih, luskavici, revmi ... Prav tako blaži kožne izpuščaje, opekline, odrgnine in majhne poškodbe.

Navadna marjetica (znanstveno ime Bellis perennis) je užitna trajnica, ki jo vsakdo pozna. Precej manj je tistih, ki vedo, da je marjetica užitna divja rastlinica, dobra je presna ali kuhana. Po okusu spominja na motovilec. Mlade liste lahko zamešamo v zeliščno skuto in sir ali skuhamo čaj. Popke je mogoče vložiti kot kapre. Marjetice imajo eterična olja, čreslovine, grenčine, sluzi, maščobe in inulin. Ima vitamina A in C ter minerale kalij, kalcij, magnezij in železo. V ljudskem zdravilstvu jo priporočajo za blaženje bolečin in krčev, lajšanje težav z neredno in bolečo menstruacijo. Čaj iz navadne marjetice pomaga pri težavah s pljuči, ledvicami, jetri in prebavili. Sok zdrobljenih marjetic pospešuje celjenje ran in so ga že v antiki uporabljali za zdravljenje bojnih ran.

Regačica (lat. Aegopodium podagraria L) je eden najokusnejših plevelov. Po okusu spominja na korenje in peteršilj. Regačica ima veliko vitaminov C in A, precej železa, kalija, magnezija, kalcija, mangana, cinka, bakra, titana in bora. Pomembne sestavine so smole, flavonoidi, eterična olja in fenolkarbonska kislina. Regačica spodbuja izločanje seča, blaži krče in vnetja, obkladki iz regačice pomagajo pri pikih žuželk, revmatičnih obolenjih in protinu, kopeli pa pri hemoroidih. Uporabimo lahko mlade liste, poganjke, steblo, popke in cvetove.

Krepčilo iz regačice in navadne zvezdice: vzamemo po eno pest vsake sesekljane rastline, dodamo pol litra pomarančnega soka in sirotke in malce medu; zmešamo in spijemo.

Divji pomladni pesto za poživitev

Potrebujemo: 100 g divjih zelišč, ki so pri roki, na primer regrat, velika kopriva, čemaž, vodna kreša, kurja črevca, bršljanasta grenkuljica, regrat, ozkolistni trpotec, regačica ipd., 150 ml oljčnega olja, sok ene limone, 15 g strtega česna, 30 g naribanega parmezana, 30 g zmletih orehov, lešnikov ali pistacij, 10 g soli.

Vse skupaj zmešamo z električnim mešalnikom in uporabimo za solatne prelive, kot omako za testenine ali kot namaz na popečenem kruhu.

Juha iz devetih zelišč

To je zelo zelo stara krepčilna juha. Pripravljali so jo že v mlajši kameni dobi ali neolitiku, in sicer v čast in hvaležnost materi zemlji ali/in boginji pomladi. Obred priprave je prevzelo tudi krščanstvo. V Nemčiji je priljubljena še danes, ko jo tradicionalno kuhajo na veliki četrtek, zato ji pravijo tudi četrtkova juha.

V njej so velika kopriva, čemaž, navadni regrat, navadna regačica, bršljanasta grenkuljica, navadna marjetica, navadna kislica, ozkolistni trpotec in travniška penuša. Potrebujemo še krompir, čebulo in maščobo, kislo smetano, sol in poper.

Na maščobi (maslu ali masti) prepražimo sesekljano čebulo in na kocke narezan krompir, nato sesekljana oprana zelišča, zalijemo z vodo ali mesno jušno osnovo, solimo in dobro premešamo. Kuhamo toliko časa, da je krompir kuhan. Pred koncem zamešamo v juho žlico ali dve kisle smetane. Lahko pa juho okrasimo s kupčkom smetane.

Dobro je vedeti

- zelišča nabiramo zjutraj ob sončnem vremenu, ko se rosa na njih posuši, a nikoli, ko je sonce visoko (med 12. in 15. uro);
- za nabiranje so najprimernejša tik pred cvetenjem, kajti takrat vsebujejo največ hlapnih olj;
- nabiramo samo tista zelišča, ki jih dobro poznamo;
- za hrambo jih sušimo v senci in zračnem prostoru, a ne več kot deset dni, in sicer pri 18 do 21 stopinjah Celzija, ali v pečici pri odprtih vratih.

Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. teh.