KULTURA KRATKE

Prosti čas | junij '22

GLASBA

Praznovanje: 70 let Ljubljana Festivala

Streha nad poletnim gledališčem Križank je popravljena, tako da bodo Križanke spet osrednje festivalsko prizorišče. Festival 21. junija začenja Poletna noč, ki bo posvečena slovenskim pesnicam in pesnikom ob 60. obletnici Slovenske popevke. Napovedujejo simfonične in komorne koncerte, operne in baletne predstave ter muzikale. Prišlo bo kar sedem tujih orkestrov pod taktirko največjih dirigentov. Med njimi so Orkester Zahodno-vzhodni divan, ki ga vodi Daniel Barenboim, Simfonični orkester iz Pittsburgha pod vodstvom Manfreda Honecka ter Orkester Tajske filharmonije z dirigentom Alfonsom Scaranom. Pod taktirko Riccarda Mutija bo nastopil Mladinski orkester Luigi Cherubini. Na festival se vračata londonski Kraljevi filharmonični orkester in Dunajski filharmoniki s finskim dirigentom Eso Pekka-Salonenom. Vrnil se bo Bejart Ballet, prav tako mariborski baletni ansambel, ki bo v koreografiji Edwarda Cluga uprizoril mojstrovini Igorja Stravinskega Pomladno obredje ter Svatbo. Konec junija in v začetku julija bo več ponovitev muzikala Zgodba z zahodne strani Leonarda Bernsteina. Moderna zgodba o Romeu in Juliji predstavlja družbene probleme petdesetih let v Ameriki, za filmska platna pa jo je ponovno oživil režiser Steven Spielberg. Noviteta pa bo izvirni slovenski sodobni pop-rock muzikal Povodni mož, kjer so si Urško zamislili kot sodobno vplivnico. Med nastopajočimi solisti izpostavljajo mezzosopranistko Elino Garanča, kitajskega pianista Lang Langa, francosko pianistko Helene Grimaud in avstrijskega pianista Rudolfa Buchbinderja.

53. pevska revija Primorska poje

Do 19. junija bo vsak konec tedna na Primorskem, v zamejstvu v Italiji in na Hrvaškem nastopilo 182 pevskih zborov z geslom: Naj pesem zadoni, naj se iz tisočerih grl ponovno oglasi pesem. Prireditelji se bodo spomnili tudi obletnic slovenskih skladateljev, dirigentov, profesorjev in pedagogov glasbe, priznanih opernih pevcev in živečih jubilantov, ki so in še pomembno zaznamujejo slovensko zborovsko petje. Nekateri zbori prav letos praznujejo visoke jubileje. Najvišjega, tj. 70 let delovanja, praznuje Mešani pevski zbor Frančišek Borgia Sedej iz Števerjana, 50. obletnico neprekinjenega delovanja Moški pevski zbor Triglav iz Trenta, Moški pevski zbor Pivka in Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. V Šempetru pri Gorici bo 25. junija koncert, posvečen 70-letnici smrti skladatelja Vinka Vodopivca. 

Koncert Kresnic

Vokalna skupina mariborskih seniork si je izbrala ime Kresnice, ker le-te pomenijo pomlad, svetlobo, so kot marjetice, ki se na travnikih ponosno dvigajo iz trave in vabijo; lahko pa so tudi junijske kresničke, ki ob večerih kar naenkrat zasvetijo pred nami. Pojejo več kot 30 let, večinoma pesmi iz notne zakladnice vseh slovenskih pokrajin. Skupino sestavljajo: Jasna Zorec, Dana Kmetič, Angelca Čarni, Majda Šoberl, Metka Jauk, Anka Lavrenčič in Elica Frangeš, vodi jo Eva Kovačič Ivanjko. Občinstvu se bodo predstavile 6. junija v mariborski Unionski dvorani.

63. Jazz festival Ljubljana 

Trideset koncertov, skoraj 150 nastopajočih iz 20 držav, prešerno festivalsko razpoloženje in druženje, je letošnji dogodek opisal vodja festivala Bogdan Benigar. Ponuja program v Parku Sveta Evrope z dvema odroma, povezanost domačih in tujih glasbenikov, v zasedbo Fire! Orchestra se bo vključilo šest slovenskih glasbenikov, prostor bodo ponudili dijakom iz Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, predstavili bodo sodelovanje ob izidu albuma Big banda Slovenske vojske in Izidorja Leitingerja. Novost je še več interakcije glasbe s sodobnim plesom, poezijo, videom in glasbeno rezidenco domačega umetnika, pianista Mihe Gantarja. Festival bo potekal od 15. do 18. junija. Otvoritveni koncert v Gallusovi dvorani bo kot posvetilo jazzovski divi Alice Coltrane z mednarodno zasedbo pod vodstvom bobnarja Hamida Draka (na fotografiji).

RAZSTAVA

Majski salon

Razstava Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov gostuje v štajerski prestolnici z največjo postavitvijo do zdaj, in sicer na razstavišču Kibla Portal. Na njej sodeluje 218 stanovskih članov z več kot 600 eksponati. Odkrila bo veličino sedanje slovenske likovno-vizualne produkcije. Letošnja edicija z naslovom Modra črta: od renesanse do novih medijev povezuje likovne in ustvarjalne ideje od klasičnih do novih tehnoloških medijev. Razdelili so jo na tri tematske paviljone. Osrednji sklop predstavlja modri paviljon, sledijo mu črno-beli, pisani, zemeljski, cvetlični, efemerni, pravljično-mitski in vstopni paviljon. Kuratorska ekipa se je odločila, da ne bo delala selekcije. Mag. Mojca Štuhec, sokuratorka Majskega salona, je med drugim zapisala. »Majski salon odpira vrata najširšemu krogu ustvarjalcev, spodbuja dialog različnih generacij in umetniških profilov ... S tem se razširjajo nove ideje in izrazne možnosti likovnega jezika ter predstavljajo zagon za nove stvaritve.« Na ogled do 13. julija.

Plečnikova Ljubljana na starih fotografijah

V Mali galeriji Cankarjevega doma si lahko do 12. junija ogledate razstavo, ki prikazuje, kako je arhitekt Jože Plečnik s svojim delom preoblikoval Ljubljano v simbolno narodno prestolnico, pri čemer je udejanjil svojo vizijo preureditve mesta. Vanj je vključil niz javnih prostorov, kot so trgi, parki, ulice, sprehajališča, mostovi in številne objekte: Narodno in univerzitetno knjižnico, cerkve, tržnice, poslovni kompleks. Nastala je Plečnikova Ljubljana, ki je posebnost urbane krajine 20. stoletja, vpisane na seznam svetovne dediščine Unesca. Plečnik je sicer zavrnil modernistične pristope, a istočasno je nastajala tudi moderna Ljubljana, ki se je ozirala k sodobnejšim tokovom, zaznamovali pa so jo Plečnikovi sodobniki. Razstava je nastala ob pravem času, ko praznujemo 150. obletnico Plečnikovega rojstva. Kustos je Andrej Hrausky. Na Gallusovem nabrežju pa si lahko do 9. junija ogledate razstavo Plečnikovi spomeniki narodnoosvobodilnemu boju, sestavljeno iz 15 fotografij priznanega arhitekturnega fotografa Mirana Kambiča. Prikazuje mojstrov opus oblikovanja spominskih obeležij in spomenikov, posvečenih padlim v drugi svetovni vojni.

Novo: Muzej grad Štanjel

Kras je bogatejši za novi muzej, njegova vrednost presega 900.000 evrov, večina je evropskih sredstev, preostalo je pokrila Občina Komen. »S tem smo naredili velik korak k dokončanju obnove in revitalizacije gradu, ki se je začela pred skoraj pol stoletja,« je poudaril župan Erik Modic. Obnova celotnega gradu bo končana čez dve leti, že zdaj pa si lahko ogledate razstavo Narava in človek na Krasu, ki jo boste tudi zavonjali, lahko boste prisluhnili zvokom Krasa, preverili težo kamnov, spoznali vodni krog na kamnitih zvočilih, ki so delo akademske kiparke Alenke Vidrgar, rastline in živali, pogledali v kraški podzemni svet in še marsikaj. Posebna dragocenost razstave so fotografije Vena Pilona, ki jih je tu ustvaril in so dragocen dokument časa. Koncept novega muzeja sta zasnovala Nina Peče Grilc in dr. Uroš Grilc, ki je poudaril, da je Kras povezan z občutji in čustvi, ker je živ, barvit prostor, povezan s številnimi skrivnostmi.

GLEDALIŠČE

Junakinje na odru Mestnega gledališča ljubljanskega

Rimski pesnik Publij Ovidij Naso je napisal zbirko 21 ljubezenskih pise

m v verzih pod skupnim naslovom Heroides. Te naj bi znamenite ženske antičnega časa pisale svojim možem, na primer Penelopa Odiseju, Medeja Jazonu, Didona Eneju ... Sodobne britanske dramatičarke pa so jih priredile v novo monološko besedilo, ki je slogovno in žanrsko različno, a primerno za sodobnega gledalca. Predstavo na velikem odru MGL je režiral Aleksandar Popovski. Igrajo Viktorja Bencik Emeršič, Ajda Smrekar, Judita Zidar, Tanja Ribič, Tina Potočnik Vrhovnik, Mirjam Korbar, Judita Kropec, Tjaša in Veronika Železnik ter Jernej Gašperin.

Neva Brun