KRATKE ZDRAVSTVENE
Imunsko pogojene vnetne bolezni
Imunsko pogojene vnetne bolezni, med katere uvrščamo luskavico, kronično vnetno črevesno bolezen (KVČB), ter vnetna revmatska obolenja (revmatoidni artritis, ankilozirajoči spondilitis in psoriatični artritis) bolnikom poleg telesnih težav pogosto povzročajo tudi duševne težave, a so ob hitri diagnozi in zdravljenju obvladljive.
Bolnikom so pri nas na voljo vse napredne oblike zdravljenja. Na primer pri zdravljenju luskavice, ki je najpogostejša med vnetnimi obolenji, so v zadnjih letih dosegli velik napredek. Bolniki z napredovalo obliko, ki so pred tem potrebovali bolnišnično zdravljenje, lahko zdaj ob domači terapiji živijo normalno življenje.
Zdravniki opozarjajo, da je pravočasno zdravljenje pri teh obolenjih še toliko pomembnejše, saj lahko vnetje povzroči nepopravljive poškodbe. Revmatične bolezni brez zdravljenja povzročajo na primer hude bolečine, otekle sklepe, okorelost, omejeno gibljivost in nepopravljive okvare, ki lahko vodijo v invalidnost in skrajšajo življenjsko dobo. Pri nezdravljeni kronični vnetni črevesni bolezni (chronova bolezen in ulcerozni kolitis) lahko pride do odpovedi dela črevesja, ki ga je treba odstraniti. V približno desetih odstotkih primerov je treba odstraniti celotno debelo črevo. Bolniki z dolgotrajno boleznijo imajo tudi večje tveganje za pojav raka na debelem črevesju in danki.
V Društvu za KVČB poudarjajo, da se bolezen najpogosteje pojavi med 15. in 35. letom starosti, v zadnjih letih pa oboleva vse več starejših oseb. V prihodnjem desetletju naj bi starejši predstavljali že več kot tretjino vseh bolnikov, ki se jim z boleznijo zelo poslabša kakovost življenja. Sočasno imajo namreč pogosto še diabetes, visok krvni tlak ali srčno-žilne bolezni. Ob tem so bolj podvrženi okužbam, zato kirurški posegi zanje predstavljajo večje tveganje.
Najpogostejši simptomi KVČB so dolgotrajne driske, bolečine v trebuhu, utrujenost, neješčost in hujšanje, pri otrocih pa zaostanek v rasti. Ker se težave le redko pojavijo nenadoma in v akutni obliki, marsikateri pridejo k zdravniku šele takrat, ko se pojavijo zapleti, ali pa bolezen odkrijejo pri preventivnem pregledu v programu Svit. Še en razlog več, da se vabilom na presejalni pregled redno odzivate.
Samoplačniški presejalni test za demenco
Zveza društev upokojencev Slovenije je v preteklih mesecih sodelovala pri projektu POMNI. Ozaveščevalni projekt o demenci je bil hkrati znanstvena študija šestih različnih presejalnih testov za demenco, med katerimi se je najbolje odrezal BrainTripov Demenčni Indeks (BDI), ki je plod slovenskega znanja. Metoda temelji na neboleči in neinvazivni meritvi električne aktivnosti možganov. Ta test bo od avgusta naprej mogoče samoplačniško opraviti na različnih točkah po Sloveniji. Promocijska začetna cena testa bo 99 evrov, za člane Zdusa pa celo manj, in sicer 89 evrov. To ceno si zagotovite s predhodno prijavo, tako da izpolnite spletni obrazec na: https://forms.gle/6tSUueMCjgk4eod6A Naknadno boste obveščeni o lokacijah ter možnih terminih za testiranje.
Bolniki z multiplo sklerozo potrebujejo celostno obravnavo
Multipla skleroza je neozdravljiva bolezen, a ob terapijah, ki so na voljo, lahko bolnik živi zelo kakovostno življenje. Nevrologi ocenjujejo, da je v Sloveniji med 3100 in 3500 bolnikov z multiplo sklerozo. Žal pa jih je le peščica deležna celostne obravnave, saj pri napredovali obliki bolezni zaradi vse težje funkcionalne oviranosti potrebujejo pomoč nevrologa, fizioterapevta, delovnega terapevta, logopeda, kliničnega psihologa, socialnega delavca, urologa, okulista, dermatologa in še katerega strokovnjaka. Obravnava v takih multidisciplinarnih enotah pa je le v nekaj centrih za multiplo sklerozo. Osebna asistenca bolnikom z multiplo sklerozo omogoča neodvisno, aktivno življenje in vključenost v družbo, hkrati pa tudi družinskim članom olajša vsakodnevno življenje. Bolniki so upravičeni do različnega obsega pomoči od 30 pa vse do 168 ur tedensko, torej 24 ur dnevno. Pomembno pa je, da vlogo za uveljavljanje osebne asistence oddajo dovolj zgodaj, ko bolnik doma ne zmore več opravljati vsakdanjih opravil ali skrbeti za osebno higieno.
V Združenju multiple skleroze Slovenije so veseli pobude Centra za multiplo sklerozo Nevrološke klinike UKC Ljubljana za uvedbo projekta paliativne terenske obravnave bolnikov z neozdravljivo boleznijo. Bolnike, ki so negibni ali težko gibljivi, ekipa mobilnega tima obišče na domu ali v ustanovi. Tako najlaže ugotovijo, s kakšnimi težavami se bolniki srečujejo in kako jim lahko pomagajo, v veliko oporo pa so tudi njihovim družinam.
Na nevrološki kliniki iščejo prostovoljce
Na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana s pilotnim projektom preverjajo, kako zdravilo memantin vpliva na bolezen pri ljudeh, ki imajo določene značilnosti in so v zgodnjem obdobju alzheimerjeve bolezni. K sodelovanju vabijo posameznike, ki so stari med 60 in 80 let ter nimajo diagnoze demence, opažajo pa motnje spomina ali drugih živčnih funkcij. Opravili bodo nekaj testov (analiza krvi in likvorja), slikanje glave in pogovor pri psihologu. Izbrani prostovoljci bodo leto dni prejemali zdravilo, potem pa bodo nevrologi preverjali, kako je zdravilo vplivalo na nekatere beljakovinske skupine v likvorju, ki so pokazatelji alzheimerjeve bolezni. Če ste pripravljeni sodelovati v raziskavi, pokličite v torek ali četrtek med 10. in 13. uro na telefonsko številko 041 795 853 ali se prijavite na e-naslovu kognitivne.raziskave@kclj.si.
Zagovarjati glas bolnikov
Z željo, da bi bil glas bolnikov bolj slišan in da bi skupaj laže izboljševali razmere v zdravstvu, je več kot 20 organizacij bolnikov ustanovilo Zvezo organizacij pacientov Slovenije. Prizadevala si bo za večjo kakovost in boljšo dostopnost do zdravstvenih storitev, za večjo varnost pacientov, uvedbo nekrivdne odškodninske odgovornosti za škodo pacientom, digitalno preobrazbo zdravstva, skrajšanje čakalnih vrst in povečanje enakopravnosti pacientov ter boljšo ozaveščenost o pravicah in dolžnostih. Kot je povedala predsednica zveze Štefanija Lukič Zlobec, sicer predsednica Združenja Spominčica, si želijo sodelovati z vsemi deležniki v zdravstvu doma, vključili se bodo tudi v Evropski forum pacientov (EPF). V kratkem bodo ministrstvu za zdravje posredovali pobudo za pripravo zakona o spodbujanju delovanja, opolnomočenja in vključevanja pacientov in njihovih združenj na področju zdravja.
Že tretja monografija o zgodovini zdravstva
V sodelovanju Celjske Mohorjeve družbe in Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije je izšla tretja knjiga enciklopedije Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem. Enciklopedijo, ki celovito prikazuje zgodovino medicine, zdravstva in farmacije na Slovenskem od časa pred novim vekom do začetka 21. stoletja, je zasnovala zdravnica in zgodovinarka medicine prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, predstojnica Inštituta za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, ki pravi, da je veda brez preteklosti kot človek brez spomina. Zbrano gradivo pa dokazuje, da smo tudi Slovenci veliko prispevali k svetovni medicini.
Monografije so obogatene s številnimi fotografijami, tabelami, diagrami in grafikoni ter biografijami oseb, pomembnih za razvoj posameznih strok. Prva knjiga opisuje medicino skozi čas, javno zdravstvo in farmacijo, druga se loteva razvoja kirurških strok, ginekologije in porodništva, v tretji knjigi pa je opisan razvoj infektologije, nevrologije, dermatovenerologije, onkologije, zobozdravstva in tudi strokovnih zdravstvenih ved, predklinike in zdravstvenega šolstva. Četrti del enciklopedije naj bi izšel že prihodnje leto.
Med borovci je manj komarjev in klopov
Nevarnost pikov komarjev in ugrizov klopov je največja po dežju, v temačnih gozdovih in visoki travi. Da bi se jim izognili, se raje zadržujte v iglastih gozdovih. V njih je manj podrasti, poleg tega iglavci oddajajo vonjave, ki žuželke odganjajo. Prav tako jih odganjajo vonjave limonske trave, agrumov in klinčkov. Kot so zapisali na portalu zazdravje.net, žuželke čutijo našo toploto in valovanje, ki ga oddajamo, naravne vonjave, ki imajo zelo visoka svetlobna valovanja, pa žuželke prevajajo kot močne sončne žarke, zato se jim izogibajo. Upoštevajte pa, da je naravne repelente treba pogosteje nanašati.
Naredimo si zalogo vitamina D
Vitamin D v telesu dokazano poveča imunsko obrambo ter varuje pljuča pred poškodbami. Zato je dobro, da si v poletnih mesecih priskrbimo obsežno zalogo, da bomo jeseni laže premagali kateri koli respiratorni virus. Vsak dan si privoščimo zadostno mero sonca, da se vitamin D nalaga v celice, te pa ga konzervirajo in shranijo v jetrih. Telo namreč vitamin D proizvaja iz holesterola, pri tem pa si pomaga z UV-žarki. Pomembna pa je zmernost, soncu se izpostavljamo postopoma. Ker sredstva za sončenje s faktorjem zaščite, višjim od osem, zavirajo tvorbo vitamina D in koža ne dobi UV-žarkov, bodimo kratek čas na soncu brez zaščite, nato pa se zaščitimo s sončno kremo, oblačili in pokrivalom. Poleg tega na portalu zazdravje.net priporočajo, da za lažjo prebavo vitamina D uživamo hrano, ki vsebuje več karotenoidov in vitamine skupine B.
