ZDUSOVE STRANI

Dobro je vedeti | oktober '22

Mladi za starejše – aktivno staranje

V Škofji Loki je v zadnjih dneh avgusta potekala zaključna mednarodna konferenca na temo Mladi za starejše – aktivno staranje. To je bilo šesto srečanje udeležencev iz 12 evropskih mest v okviru treh projektnih nalog in vodje posameznih projektov so predstavili rezultate svojih raziskav. 

Projekt koordinira občina Škofja Loka, sofinancira pa ga Evropski regionalni sklad. Partnerji v projektu so srednje velika mesta iz Albanije, Avstrije, Nemčije, Finske, Irske, Češke, Litve, Madžarske, Danske, Romunije in Nizozemske. Skupine udeležencev so sestavljali uradniki, učitelji, študenti in starejši posamezniki. Glavne teme raziskovanja in diskusij so bile starejši in izobraževanje, transport, dostopnost, življenjski pogoji za starejše in mlajše. Vsaka od skupin je pri opredeljenih temah dobila nekoliko različne rezultate, ki jih bodo uporabili pri urejanju primernih pogojev v mestih. Usmeritve bodo obravnavali na različnih seminarjih in delavnicah v okviru projekta, ki bodo potekali v petih mestih, tudi v Škofji Loki. J. P.

Invalidi in pravna praznina

Pri izvedbi zakonodaje v praksi se marsikdaj pokaže, da vsi državljani niso enakopravno obravnavani in so tako diskriminirani. Klasičen primer diskriminacije je priznavanje nadomestila za invalidnost kljub povsem enakemu statusu invalidnosti. ZPIZ-2 priznava nadomestilo samo tistim invalidom, ki so postali invalidi v delovnem razmerju, medtem ko so drugi invalidi izločeni. Tak način izločitve se potem prenaša tudi na druge zakone in uredbe, kot so najnovejši energetski boni, kjer je velika večina invalidov izločena kljub dejstvom, da imajo uradno priznan status invalida in so najbolj socialno ogroženi ravno tisti invalidi, ki ne prejemajo nadomestila za invalidnost. Gre predvsem za načelo in vse prevečkrat boleč in sramoten občutek krivice in manjvrednosti, kar se v normalni socialni državi ne bi smelo dogajati. Tudi zato, ker imajo uradno priznan status z verodostojno odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s katero lahko povsem enakovredno uveljavljajo svoje pravice v številnih drugih zakonih.

In tako bi moralo biti tudi v zakonu, ki ureja pravico do nadomestila, kar ne nazadnje zelo jasno navajata tudi Varuh človekovih pravic in Zagovornik načela enakosti, ki sta glede tega povsem enotnega mnenja, da je tak način različne obravnave dejansko diskriminatoren, nesprejemljiv in nedopusten za socialno državo, zato od ustreznih organov in odločevalcev pričakujeta, da to sistemsko uredijo. Vlade se menjajo, problemi pa ostajajo, številni zapisniki potrjujejo, da so to problematiko obravnavali že v prejšnjih vladah, sprejeti so bili uradni sklepi v državnem zboru, ki naj bi zavezovali pristojna ministrstva in odločevalce ... Naj citiram le zadnji sklep Komisije Državnega sveta RS za socialno varnost, delo, zdravstvo in invalide: »Komisija pričakuje, da bodo ključni deležniki čim prej pristopili k spremembi veljavne ureditve nadomestil za telesne okvare na način, da se bo zagotovila enakopravna obravnava vseh oseb s telesnimi okvarami ne glede na vzrok za njihov nastanek.«

B. H, foto: FreeImages

Odkrivanje glasbene mladosti

Vinilni bojevniki (Vinyl Warriors) so starejši, ki so nekoč igrali na katero od glasbil ali bili člani katere izmed glasbenih skupin, pa jim čas ni dopuščal, da bi se z glasbo konkretneje ukvarjali. Kot upokojenci lahko ta pozabljena znanja ponovno obudijo in se hkrati naučijo novih spretnosti, to je digitalnih veščin na področju glasbe. Z namenom odkrivanja glasbene mladosti z usposabljanjem digitalnih veščin je nekaj držav leta 2020 začelo projekt Vinyl Warriors, ki se bo zaključil konec letošnjega oktobra. Predstavniki držav partneric projekta so se v začetku septembra sestali v Rimu pod okriljem gostiteljice organizacije Speha Fresia. Dogovorili so se, kako bo od 3. do 7. oktobra 2022 potekal zaključek projekta na Irskem. Partnerji iz Severne Irske, Italije, Španije, Nemčije, Francije in Zdus iz Slovenije so poslali po 11 glasbenikov na petdnevno usposabljanje v mestecu Navaod glavnega mesta Dublin oddaljeno 55 kilometrov. To bo lepa priložnost za udeležence, da uporabijo veščine, ki so jih pridobili na predhodnih usposabljanjih, in vadijo za skupen glasbeni dogodek Vinyl Warriors, ki se bo odvil skupaj z zaključno konferenco 6. oktobra. Ves teden bo prepleten s kulturnimi dejavnostmi, da bi starejšim omogočili izmenjavo kulturnih perspektiv.

Zdus je v poletnih mesecih objavil razpis, na katerega so se prijavili: Matthias Mallešič, samostojni glasbenik iz DU Loški Potok, Glasbena skupina Halonga – Potepuhi iz Cirkulan, Vokalno-instrumentalna skupina Sanje DU Nova Gorica in Duo »Sence oblakov« (Jožef Mali in Bojan Delovec) iz DU Kranj in DU Šenčur. Izbrani glasbeniki so se morali pred odhodom na Irsko udeležiti obveznega usposabljanja pri Zdusu, ki ga je pripravila in vodila izvršna direktorica projektov Dijana Lukić. V dogovoru s predsednikom komisije za kulturo Francetom Gombačem so k sodelovanju povabili 12 glasbenikov, in sicer deset članic Vokalno-instrumentalne skupine Sanje in duet Sence oblakov, ki jih bosta na Irsko spremljali dve članici Zdusa.

Dijana Lukić

Med prostovoljci je več žensk

Ministrstvo za javno upravo je objavilo skupno poročilo o prostovoljstvu za leto 2021. Vključuje podatke, ki so jih posredovale 2.003 prostovoljske organizacije in 229 organizacij s prostovoljskim programom. Če povzamemo, se je po ugotovitvah ministrstva v letu 2021 povečalo število prostovoljskih ur, a je nižje kot leta 2019.

Prostovoljke in prostovoljci so lani opravili skupaj 9.503.591 ur prostovoljskega dela. Prostovoljke in prostovoljci iz vrst Zveze društev upokojencev Slovenije, vseh skupaj je 38.762, pa so opravili skupaj 4.155.237 ur prostovoljskega dela. Ministrstvo je ugotovilo, da je bilo največ prostovoljskega dela opravljenega na vsebinskem področju (61,8 odstotka vseh ur). Pri tem gre za opravljanje dela, za katerega so potrebna posebna znanja in veščine, ki jih prostovoljci pridobijo na posebnih usposabljanjih. Sledita organizacijsko področje (organizacija projekta ali programa in opravljanje mentorstva prostovoljcem, 25 odstotkov) in drugo delo, za katero ni potrebno usposabljanje (13,2 odstotka). Prostovoljke in prostovoljci Zdusa so največ ur opravili na vsebinskem področju – 2.680.630 prostovoljskih ur, 1.065.252 ur na organizacijskem področju in 429.355 ur na drugem področju.

Največ prostovoljskega dela je vsako leto opravljenega na področju sociale. Na nacionalni ravni je bilo v letu 2021 na področju sociale opravljenih 5.601.033 ur, na ravni Zveze društev upokojencev Slovenije pa 3.597.395 ur.

Struktura prostovoljk in prostovoljcev po spolu se skozi vsa leta bistveno ne spreminja. Lani se je v Sloveniji prostovoljsko udejstvovalo 76.715 moških (40,7 odstotka) in 111.805 žensk (59,3 odstotka). V Zvezi društev upokojencev je delež prostovoljk bistveno višji (63 odstotkov), imeli so 24.420 prostovoljk in 14.342 prostovoljcev. Iz skupnega poročila ministrstva je razvidno še, da je bilo med prostovoljci 13 odstotkov moških in 22 odstotkov žensk, starih več kot 60 let. V Zdus je bilo vključenih 10.194 prostovoljk in prostovoljcev, starih do 60 let, in 28.568 prostovoljk in prostovoljcev, starih nad 60 let.

Ministrstvo je vse opravljene prostovoljske ure za leto 2021 ovrednotilo v višini 97.165.638 evrov in ugotovilo, da iz tega nesporno izhaja, za kako velik prispevek k splošni družbeni blaginji gre. Prostovoljke in prostovoljci Zveze društev upokojencev Slovenije so k družbeni blaginji v preteklem letu prispevali s prostovoljskim delom, ovrednotenim v višini 42.970.706 evrov.

Nika Antolašič