Št. 10, oktober 2022
-
Da nas ne bo strah
Iz otroštva se spomnim, da je bilo v vasi malo starih ljudi. Najstarejši možakar je dočakal 84 let, kar je veljalo za zelo visoko starost. Od takrat je minilo slabih 50 let, pa se je življenjska doba precej povečala. Zelo veliko ljudi doživi 90 let in več, tudi stoletnikov je vse več. Dolgoživost je krasen dosežek sodobne družbe. Na svetu ni bilo nikoli toliko dedkov in babic pa tudi pradedkov in prababic, kot jih je danes, ki lahko na mlade prenašajo svoje izkušnje, znanje in tudi modrosti.
S staranjem družbe pa je vse več tudi tistih, ki potrebujejo pomoč. Prof. dr. Jože Ramovš pravi, da se sožitja in solidarnosti najprej učimo pri otrocih, ko skrbimo zanje, da odrastejo. Ko oskrbujemo stare, bolne in onemogle, pa je to naša druga in vse pomembnejša življenjska učilnica. Vse to v nas krepi zaupanje, da bomo tudi sami deležni pomoči, če jo bomo potrebovali, in dela človekovo življenje smiselno.
Kazalo
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
Od klopotcev do nabožnih kipcev Stara ljudska dediščina, tudi stare obrti, počasi tonejo v pozabo. Zato je prav, da tiste redke rokodelce, ki se še ukvarjajo s temi dejavnostmi, spodbujamo, da bi svoje znanje prenesli na mlajše rodove. Eden takih je Franček Merc, doma v Gorci pri Podlehniku. Pravi Haložan, pevec in ljubitelj ljudskih pesmi, izdelovalec izdelkov iz lesa: klopotcev, jaslic, kipcev, slik, pa tudi ljubiteljski slikar.
Na premoženjska in druga pravna vprašanje odgovarja mag. Janez Tekavc
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
Za dostojno starost, ne le vzdržnost javnih financ Na 5. Konferenci pokojninskega in invalidskega zavarovanja septembra v Portorožu so predavatelji postregli s predstavitvami in podatki, ki kažejo, da je Slovenija javno finančno stabilna, gospodarstvo in trg dela pa v dobri kondiciji. Oboje pa je temeljni predpogoj za stabilnost in dobro poslovanje sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Osrednji temi konference sta bili pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter dolgotrajna oskrba.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
Vlado pozvali k izredni uskladitvi pokojnin Septembrska seja Sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je med drugim obravnavala tudi predlog za izredno uskladitev pokojnin. Tema je bila uvrščena na dnevni red na pobudo predstavnikov upokojencev, ki opozarjajo na slabšanje svojega dohodkovnega položaja zaradi visoke rasti cen življenjskih potrebščin.
Gradnja karavanškega predora spremenila videz vasi Hrušica je razpotegnjeno naselje v Zgornjesavski dolini, ki leži nad levim bregom Save Dolinke in severozahodno od Jesenic. Onkraj reke se dviga Kisovec (1389 m) na severnem robu planote Mežakle, severno nad krajem pa se vzpenjata Hruški vrh (1776 m) in Rožca (1587 m) v Karavankah. »Do začetka 20. stoletja je bila Hrušica pretežno kmečka vas, v kateri so se domačini ukvarjali predvsem z živinorejo in poljedelstvom, pri čemer so bili v dobršni meri odvisni od poletne paše na karavanških planinah; zaposlovali pa so se tudi v okoliških železarskih obratih. Njena podoba se je začela hitro spreminjati poleti 1900, ko so začeli graditi karavanški predor,« pravi 65-letni upokojeni profesor zgodovine in zbiratelj starih razglednic Maksimilijan Košir.
Moja koža je za Koto Zimski čas je bil nekdaj na večini domačij čas za koline. Priprave nanje so bile skrbne, med drugim tudi zato, ker so praviloma vsaj enega pujsa odrli in kožo prodali podjetju Koto, nekdaj še Koteks Tobusu. Iz sredine minulega stoletja ostaja v spominu mnogih prisrčen televizijski oglas, ko animirani pujsek sleče svojo kožo in reče »Koža je za Koto.«
Borec za delavske pravice Življenje 90-letnega Ivana Vodlana iz Podvina pri Žalcu je bilo pestro že od najzgodnejšega otroštva. Nič drugače ni v tretjem življenjskem obdobju, saj še obdeluje zemljo, kolesari, veliko bere, spremlja družbeno -politično dogajanje doma in po svetu in tudi napiše kakšno pesem na aktualno temo.
Muziciranje kot simbol družinskih odnosov V družini Strmole iz Trebnjega je doma glasba, ki jih spremlja že od starih staršev naprej. In kot pravi najmlajša Zala: »Glasba nas povezuje in uči, da je muziciranje kot simbioza družinskih odnosov. Ne gre za tekmovanje, kdo bo prevladal, temveč za prijetno harmoničnega vzdušje, ki ga lahko pričaramo le, če drug drugega poslušamo, začutimo, spremljamo in smo drug drugemu v oporo, ko jo kdo od nas potrebuje.«
Iskriv in trdoživ Haložan Viktorja Korošca je od nekdaj veselilo pridobivanje novega znanja in novih veščin. Izobraževal se je ob delu in si ustvaril lepo poslovno in osebno pot, obenem pa ni pozabil svojih korenin in rojstnega kraja.
Klekljano cvetje ne ovene Matildo Thaler, ki je na pragu 90. let, živi v Železnikih, v prelepi Selški dolini. Ni samo odlična klekljarica, pač pa tudi spretna oblikovalka predvsem klekljanega planinskega cvetja.
Ko "glas tišine" pride do slišečih “Malo sem gluha, malo se pa naredim,” je v priročen izgovor, da nam ni treba prisluhniti prav vsaki neumnosti; ko pa se človek dejansko sooči z gluhoto, se znajde v povsem drugačnem in zelo oteženem svetu. Gluhota je ena težjih invalidnosti, ki smo ji šele v zadnjem obdobju znali bolje “prisluhniti”. In da je “glas tišine” prišel do slišečih, so se desetletja borili mnogi gluhi, med katerimi je “siva eminenca”, za mnoge pa kar mati njihove zveze 13 društev, ki delujejo po Sloveniji, Meri Möderndorfer.
Velenjčanka v Beli krajini Julijana Turnšek Heij, med prijatelji bolj poznana kot Janja, med svojimi učenci pa kot »Nemška«, kljub mnogim življenjskim izzivom živi polno življenje, skladno s svojo naravo in s svetom okoli sebe.
Stročnice so zakladnica zdravja V minulih desetletjih, ko mesa nismo imeli vsak dan na krožniku, je bil fižol zelo cenjena beljakovinska hrana. In pridelali smo ga sami. Bil je sila poceni. Danes je fižol okrog 8 krat dražji od sladkorja. Bržkone je prav tako, če upoštevamo, koliko pozitivnega nam dajejo stročnice za zdravje.
Rehabilitacija je vseživljenjski proces Sodobna medicina in tehnologija sta sposobni rešiti akutni dogodek na srcu, ampak če zdravljenju ne sledita ambulantna in vseživljenjska rehabilitacija, je to nedokončana zgodba. Zato so koronarni klubi nenadomestljiva podpora bolnikom in njihovim družinam.
Zaupajmo v to, kar je proizvedeno pri nas
Ognjič in njegovi blagodejni učinki Ognjič (Calendula officinalis) je ena najbolj razširjenih in dobro znanih zdravilnih rastlin z mnogoterimi blagodejnimi učinki. Vas zanima, kako si lahko sami izdelate ognjičevo olje?
Za prožnejše sklepe Skoraj ga ni med nami, ki bi se vsaj enkrat v življenju ne srečal z bolečinami v križu, okorelimi in slabo gibljivimi sklepi in bolečimi mišicami. Poleg premalo dejavnega življenja, dolgotrajnega sedenja in nepravilne drže telesa ter povečane telesne teže so najpogostejši krivec za te težave degenerativne spremembe, ki povzročajo propadanje sklepov, organov in tkiv.
Ljudski zdravnik in brezčasni vplivnež Alfred Vogel je s svojim življenjem in odkritji pustil brezčasen pečat. Živel je v nedavni zgodovini našega časa, rodil se je leta 1902. V času brez interneta, mobilnih telefonov in hitrih medijev mu je uspela globalna prepoznavnost, a ne na račun hitre slave. Bil je vplivnež svojega časa, saj mu je uspelo ustvariti več kot prepoznavne izdelke, ki so most med zdravjem in naravo. Že davno je povezoval različne medicine, ljudsko zdravilstvo in modrost ter aktualno znanost.
Z več podpore je oskrba lažja Demenca je ena od bolezni, ki po vsem svetu najhitreje narašča, a se je kljub temu še drži stigma. Po mnenju družinskih zdravnikov pri nas ni širše družine, kamor še ne bi vstopila. Še vedno pa veliko ljudi nima diagnoze, zaradi česar ne morejo dostopati do zdravljenja, prav tako imajo premalo podpore njihove družine, saj kar 90 odstotkov bolnikov z demenco živi v domačem okolju.
V naravi je lepše in lažje Počitek med hojo v naravi lahko izkoristite za nekaj vaj, ki vam bodo pomagale obdržati ali povečati gibljivost, ki jo je v zrelejših letih potrebno še malce bolj negovati kot takrat, ko smo mlajši. Elastičnost mišic in vezi ter dobra namazanost sklepov sta pogoj za opravljanje vsakodnevnega gibanja.
Priporočila za covidne bolnike Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije so izdali nova priporočila bolnikom s covid-19 boleznijo, ki se zdravijo doma. Svetujejo, da so ti bolniki pod zdravniškim nadzorom. Družinski člani pa morajo poskrbeti za njihovo izolacijo, da se ne bodo okužili ostali člani družine.
Ko nam zadiši meso S hladnejšimi dnevi, pordelimi listi na drevesih in s prvimi kostanji se na jedilnike vrne tudi več mesnih jedi. Te nas ogrejejo, povsem drugače kot ribe poleti, ki dajejo občutek hladu. Meso navadno v loncu povežemo tudi s krepkejšimi začimbami, ki prav tako grejejo, mesno jed odišavijo in jo naredijo lažje prebavljivo.
Oblačila za močnejše postave Osebe s prekomerno težo imajo pogosto težave pri urejanju. Izbira oblačil prave velikosti in odlične kvalitete je izredno pomembna, terja pa nekaj poznavanja materialov in krojev.
Opuščanje mita o idealnem življenju Pričakovanja, kako bi morali živeti, da bo za nas najbolje, da bomo srečni, zdravi, uspešni … na nas pritiskajo na vsakem koraku, pravi v uvodu v knjigo Srečni do konca dni Paul Dolan. Profesor na prestižni Londonski šoli za ekonomijo je strokovnjak za človekovo vedenje in kakovost bivanja, še zlasti na področju občutenja bivanjskega zadovoljstva oz. »iskanja sreče«. Širšo prepoznavnost je dosegel s knjižnimi uspešnicami, ki predstavljajo ugotovitve raziskav o zadovoljstvu med prebivalci Velike Britanije in ZDA.
Motnje hranjenja v starosti še vedno tabu Medijski prispevki pogosto predstavljajo anoreksijo, bulimijo in prisilno prenajedanje, ki so najbolj poznane motnje hranjenja, in izpostavljajo, da se z njimi spopadajo mladostniki in mladi odrasli. V resnici pa se te motnje ne ozirajo na leta - zakaj se torej ne govori in piše tudi o motnjah hranjenja v starosti?
Vitamin B12 in demenca Vitamin B12 in folna kislina podpirata normalno delovanje živčnega sistema in prispevata k normalnim psihološkim funkcijam in kognitivnim sposobnostim, kot so spomin, koncentracija, učenje in razmišljanje.
Magnezij je pomemben za naše srce Magnezij v našem telesu sodeluje pri številnih za življenje pomembnih procesih, med drugim je zelo pomemben za delovanje srca.
Jabolko prežene zdravnika stran Stari Grki so bili mnenja, da jabolko zdravi vse bolezni. Tudi v starem veku so jih uporabljali v zdravilne namene. Karel veliki je zapovedal sajenje jablan v nemških deželah okrog leta 800. Okrog leta 1600 je bilo znanih že okoli 200 sort jabolk, danes pa imamo že čez 2000.
Razkuževanje česna za boljše ukoreninjanje Vas zanima kako razkužimo česen pred sajenjem in poskrbimo za boljše ukoreninjanje? Osnovni sestavini sta lesni pepel in vrbovo lubje, ki ju najdemo skoraj povsod po Sloveniji. Poskrbite, da česen v hladnem delu leta najprej razvije dobre korenine in ima v tleh manj težav s talnimi glivicami in bakterijami.
Šest desetletij igranja na orglice Sedem let je imel, ko so mu starši podarili prve orglice, na katere se je naučil za silo igrati že v nekaj dneh. Nihče ni takrat pomislil, da bo kasneje s tem malim glasbilcem prepotoval pol sveta, igral v štirinajstih državah na štirih celinah in si z njim celo nekaj let služil kruh. »Vseskozi me je privlačila harmonika, ki pa sem jo dobil šele pri šestnajstih letih, ko je bilo za začetek glasbenega šolanja že precej pozno,« se svojih mladostnih časov in želja spominja Jože Galič, ki je že več kot pol stoletja dejaven na različnih področjih kulture in umetnosti..
Gremo na dež s sončnimi in cvetličnimi barvami Oktober velja poleg aprila za najbolj deževen mesec v letu. Čeprav je to čas uživanja v pobiranju domačih pridelkov, dišečega pečenega kostanja in mošta, ki bo kmalu vino postalo, pa nam zna prav deževno vreme pokvariti dobro jesensko razpoloženje.
Svet čudes gledaliških kostumov Bjanka Adžić Ursulov je v več kot štirideset letih ustvarila zares velik opus kostumografij za več kot 250 gledaliških, opernih in baletnih predstav ter mnoge filme. Sodelovala je z vsemi pomembnimi gledališči v nekdanji Jugoslaviji ter nekaterimi najuglednejšimi francoskimi, italijanskimi, britanskimi, nemškimi, ruskimi in ameriškimi gledališči. Za svoje delo je bila večkrat nagrajena, leta 2019 je prejela tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Ta čas si lahko ogledate njene kostume v muzikalu Boljši svet na odru Mestnega gledališča ljubljanskega. Vesela je, da so jo povabili k delu, je skromno povedala.
Veda, ki človeku pomaga meriti prostor že tisočletja V Depojih državnih muzejev v Pivki je na ogled razstava z naslovom Vsak milimeter šteje: geodezija na Slovenskem skozi čas. Na 28 panojih se je mogoče sprehoditi skozi zgodovino geodezije in njene glavne razvojne mejnike, osnove zemljemerstva, razvoj kartografije in zemljiškega katastra ter skozi geodezijo v praksi, kot so inženirska geodezija, geodetska stroka v kmetijstvu, ekologiji, kulturi in geodetska stroka pri zagotavljanju suverenosti države. Obiskovalci si lahko ogledajo tudi geodetsko orodje in razvoj instrumentarija v obdobju izpred 150 let do današnjih dni.
Čarobna Jordanija Jordanije je že desetletja nekakšna oaza miru sredi nemirnega Bližnjega vzhoda. Kraljevina kljub odsotnosti nafte in rudnih bogastev nudi razmeroma dober življenjski standard. Tudi po zaslugi turizma, ki je že dolgo eden najpomembnejših delov gospodarstva.
Orjakov pa že davno ni Na višini 1046 metrov nad morjem lahko še v oktobru obiščemo najvišji arheološki park na Slovenskem, znanstveno predstavljene ostaline najvišje poznoantične naselbine Ajdne oziroma utrdbe iz začetka srednjega veka, v kateri so se v strahu pred barbari skrivali antični kristjani. Ne pretežka gorska tura je iz vasi Potoki (600 m) na stari cesti med Jesenicami in Žirovnico poldrugo uro hoje.
Povezanost krajanov je bogastvo za vse Letos poleti sem si končno privoščila poseben večer in sem se odpravila na ogled Verige, igre na prostem v Senico pri Medvodah, kamor me že leta vabita Metka in Matevž Jamnik. V letih, odkar vem za KUD Senica, sem na drugih prostovoljskih poteh spoznala še mlada Matejo in Uroša Medar in izvedela, da sta tudi onadva člana tega kulturnega društva. Tako me je na obisk predstave vodilo še veselje nad mladimi prijatelji, ki bodo prevzeli skrb za žlahtno ljubiteljsko kulturo, da bo živela še naprej.
S puščico dovoljeno zavijanje v desno pri rdeči luči Po štirih letih od prve navedbe in vsaj letu dni napovedi so septembra na izbranih križiščih na semaforje privijačili črno obarvane tablice z narisano zeleno puščico kar pove, da je v desno dovoljeno zaviti tudi ob rdeči luči na semaforju. Seveda po lastni presoji.
Razvajenost je eno, stiska pa drugo Jesen je in kmalu bomo jesenska oblačila začeli nadomeščati z zimskimi in bomo z veseljem stopili v ogrevane prostore. Pravijo, da bo zima huda, dolga, polna snega in varčevanja s kurjavo.
Z urejanjem groba negujemo spomin Skrb za grobove je eden od načinov, kako se poklonimo prednikom. Lahko je to tudi način vzpostavljanja stika s pokojnikom in pomoč pri premagovanju žalosti, torej tudi priložnost, da se vsaj malo umirimo.
Da nas ne bo zeblo Doletele so nas občutne podražitve energentov in pred kurilno sezono nas je strah, kako bomo poravnali stroške za porabljeno energijo ali ogrevanje. Kako naj se pripravimo na hladne dni in se obnašamo varčno?
Novo življenje lončnic Ali veste, da v Ljubljani deluje Zavetišče za zavržene rastline? Mladi akademski slikarki Anamari Hrup in Eva Jera Hanžek sta si namreč leta 2015 zamislili prav poseben neprofitni projekt. V začetku sta skrbeli za zavržene rastline kar doma, po nekaj selitvah pa sta uspeli dobiti primeren prostor in skupaj z drugimi prostovoljci so zgradili rastlinjak iz odpadnih materialov v gradbeni jami Krater za Bežigradom.
Slovenija v zlatem mestu Konec avgusta je v češki prestolnici potekal štiridnevni festival z imenom »Slovenija v Pragi«. Na njem je sodelovalo 29 kulturnih skupin iz vse Slovenije, skupno preko 600 udeležencev, kar je bilo zagotovo najbolj množično kulturno gostovanje slovenskih skupin na Češkem.
Samo dobri nameni niso dovolj Še nikoli do sedaj ni bilo na svetu toliko starih ljudi in tolikšne blaginje, kot jo je danes. Dolgoživa družba prinaša veliko dobrega pa tudi številne izzive. Kateri so in kako jih reševati, smo se pogovarjali s prof. dr. Jožetom Ramovšem, dolgoletnim predstojnikom Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.
Četrt stoletja skrbi za varno bivanje Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja (NS PIZ) ima v lasti največ oskrbovanih stanovanj in namenskih najemnih stanovanja za starejše. V letošnjem letu praznuje 25. letnico delovanja, ki so jo slovesno proslavili ob odprtju 60 novih oskrbovanih stanovanj na Bledu.
Domači oskrbovalci so nenadomestljivi Pri nas in po Evropi ima vsak peti do deseti prebivalec nekoga od bližnjih, ki potrebuje oskrbo. Več kot 44 milijonov družinskih članov, prijateljev in znancev vsak dan skrbi za svoje onemogle, bolne ali invalidne svojce, prijatelje in znance. Neformalni oskrbovalci, kot jih strokovno imenujejo, zagotavljajo kar 80 odstotkov oskrbe. Kljub temu pa je ta množica, ki predstavlja 10 do 20 odstotkov prebivalstva, v družbi nevidna.
Nasveti za ravnanje po kapi Prejšnji mesec smo na tej strani govorili o kapi, ki zadene možgane kot strela iz jasnega. To je v razvitem svetu najpogostejši vzrok za pohabljenost ljudi v zrelih letih. Štirikrat pogosteje prizadene levo poloblo in onesposobi centre za govor. Ameriška znanstvenica Jill Bolte Taylor, ki je preučevala možgane, je pri 37 letih preživela hudo možgansko kap. Po njej se je v osmih letih rehabilitacije znova naučila govoriti in vsega drugega, da nadaljuje znanstveno delo. O doživljanju svoje kapi in okrevanju je napisala izjemno koristno knjigo Kap spoznanja.
Zakon »smetarskega tovornjaka«
Bogate življenjske preizkušnje Kako so se odzvali na težka obdobja v življenju, so nam zaupali naši sogovorniki.
