Kultura kratke
Obnovljeni del pročelja Narodnega muzeja
Ob 201. obletnici ustanovitve Kranjskega deželnega muzeja, predhodnika Narodnega muzeja Slovenije, sta se na svoje mesto na pročelju muzejske palače vrnili alegoriji umetne obrti in dela (poljedelstva). Novi kopiji so izdelali v Restavratorskem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Fasado muzejske stavbe so nekoč krasile upodobitve štirih alegorij. Upodabljale so tri temeljne vede, zastopane v muzeju: zgodovino, naravoslovje in umetno obrt oziroma umetnost. Alegorija dela (poljedelstva) med njimi ni samo zaradi obeležitve delavnosti, ampak je tudi zahvala Kranjski kmetijski družbi, ki je v prvih desetletjih obstoja bedela nad muzejem. Vse štiri kipe bomo na muzejskem pročelju lahko občudovali že prihodnje leto.
GLASBA
Koncerti v Cankarjevem domu
Klemen Slakonja v vlogi Tesle
Med decembrskimi glasbenimi dogodki v Cankarjevem domu izstopajo trije tradicionalni koncerti Vlada Kreslina (15., 16, 17. decembra), ki jih je naslovil po svoji popularni pesmi Vse se da. Sedemindvajsetega decembra bo Gala koncert opernih arij, nastopil bo Simfonični orkester SNG Maribor pod dirigentskim vodstvom Simona Krečiča in s solistko sopranistko Emily Pogorelc. Osemindvajsetega decembra pa bo na sporedu muzikal mariborske operne hiše Tesla s Klemnom Slakonjo v naslovni vlogi, ob njem pa pojejo Sabina Cvilak, Jaki Jurgec, Dada Kladnik in številni drugi odlični pevci. Glasbo je napisal Slavko Avsenik ml., libreto Nejc Gazvoda, režiser je Aleksandar Popovski. V predstavi je poudarjeno, da je bil Tesla v prvi vrsti človekoljub, ki je zaradi tega večkrat prihajal v navzkrižje z dehumanizirajočimi interesi kapitala, iskal je dobro za vse ljudi in odgovore na vprašanja, kako lahko izskočimo iz drvečega vlaka, ki pelje proti uničenju planeta in civilizacije.
Praznično v ljubljanski Operi
Tri opere iz tako imenovanega železnega repertoarja bodo v decembrskih večerih večkrat uprizorili v ljubljanski operni hiši: Orfej v peklu J. Offenbacha, Carmen C. Bizeta in Nabucco G. Verdija. Ogledali si boste lahko tudi prazničnega Hrestača, saj slavijo letos 20. obletnico prve postavitve. Na silvestrski večer pa bo nastopil s svojim kabaretom Jure Ivanuša in poskušal pričarati praznično vzdušje.
GLEDALIŠČE
Silvestrovo v Mestnem gledališču ljubljanskem
Sebastian Cavazza
Na Velikem odru MGL si boste lahko 31. decembra ob 19.30 ogledali premiero monokomedije Stevena Berkoffa Shakespeare, ki jo je po motivih Berkoffove predloge priredil in jo bo odigral Sebastian Cavazza. Na Mali sceni pa bo ob 20. uri na sporedu gledališki dokumentarec Lotosa V. Šparovca Človek v morju.
Decembra v ljubljanski Drami
Portret Jerneja Šugmana
Predstavili bodo dve premieri, in sicer na Velikem odru krstno uprizoritev drame Kako je padlo drevo Katarine Morano v režiji Žige Divjaka ter 23. decembra v ljubljanski Cukrarni prvo slovensko uprizoritev drame Gibanje Dimitrija Kokanova v režiji Juša Zidarja. Na spored se vrača tudi odmevna uprizoritev Party Sally Potter v režiji Ivice Buljana. Osemnajstega decembra bodo na Velikem odru pripravili dobrodelni koncert ob peti obletnici slovesa njihovega izjemnega igralca Jerneja Šugmana. Uspešnica Veliki diktator po filmu Charlieja Chaplina v režiji Diega de Bree, po kateri je veliko povpraševanje, bo na sporedu zadnje decembrske dni ter 31. decembra ob 19. uri kot silvestrska predstava na Velikem odru. Uprizoritev Otroci Lucy Kirkwood v režiji Nine Šorak pa bo silvestrska predstava v Mali drami.
Ljubezen, strast in grdi puloverji
Tak je naslov komedije Kena Ludwiga, ki jo je prevedel, priredil in režiral Jaša Jamnik. Letos je dobila dve priznanji, razglasili so jo za najboljšo predstavo po izboru občinstva na 18. festivalu komedije Pekre, igralca Gašperja Pavca pa so razglasili za komedijanta festivala. V spletkah, golfu, uživaštvu, grdih puloverjih, starih ljubeznih in novi zaljubljenosti se boste zabavali na silvestrovo v Šentjakobskem gledališču.
RAZSTAVE
V počastitev Savinškove stoletnice
V Kamniku se je pred stotimi leti rodil kipar Jakob Savinšek. Njegovo zapuščino sestavljajo risbe, kipi, ilustracije, scenografije, celo pesmi. Vse to izraža njegovo tragično občutje sveta in lastne usode. Savinšek je bil predvsem figuralik, avtor številnih portretov, ženskih aktov in drugih figuralnih motivov. Izhajal je iz študija narave, črpal je še iz secesijske in slovenske ekspresionistične tradicije ter nenehno iskal nove oblike. Razstavo v Galeriji Miha Maleš je pripravila Saša Bučan. Odprta bo do aprila naslednje leto.
Ob stoletnici rojstva Iveta Šubica
Martin Krpan
Eden vidnejših slovenskih umetnikov, ki je v svojem slikarskem opusu povezal realizem, škofjeloške motive in ljudsko tradicijo ter modernizem, je na razstavi v Loškem muzeju prvič predstavljen kot ilustrator. Ker je tudi ta del njegovega opusa izjemno obsežen, je kustosinja Petra Čeh izbrala njegove ilustratorke vrhunce, kot so Visoška kronika, Kekec, Cvetje v jeseni ter številne druge, objavljene v 70 knjižnih izdajah. »Razstava po eni strani osvetljuje njegov ilustratorski slog, po drugi pa zanimiv vpogled v razvoj povojnega založništva pri nas.« Ob razstavi bo izšel tudi zbornik. Razstava bo na ogled do 7. maja, potem pa potuje v Koroško galerijo likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu in v Šivčevo hišo v Radovljici.
Fotka: Martin Krpan, Loški muzej
Sodobna umetnost v Plečnikovi hiši
Na zadnji razstavi ob jubilejnem Plečnikovem letu predstavljajo sodoben poklon njegovemu opusu. Snovanje razstave z naslovom Sicer sem samo gospodinja, ampak ne vem ... so zaupali dvema kuratorjema iz tujine, to sta Luca Lo Pinto, umetniški direktor rimskega muzeja Macro, in nemški umetnik Olaf Nicolai. Oba sta k sodelovanju povabila še 25 mednarodno uveljavljenih tujih in slovenskih umetnikov, med drugim tudi Sašo Pavček, Ano Kučan in Ano Roš. Raziskovalni koncept sta zasnovala po pismu, ki naj bi ga Plečniku poslala njegova gospodinja, iz katerega izvemo, da mojster ni bil pristaš novotarij v svoji hiši. Oba kuratorja sta zgradila splet zgodb, skozi katere naj bi ugledali Plečnikovo hišo čisto drugače, kot smo je bili vajeni. Na ogled do 8. januarja.
Kroženje in Satje, svetili Janje Lap
Organizacija združenih narodov je letošnje leto razglasila za mednarodno leto stekla. Slovenski muzeji so se v skupnem projektu z naslovom Po stekleni poti odločili prikazati steklene dragocenosti iz svojih zbirk. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje je na ogled izbor iz na novo pridobljene zapuščine arhitektke in oblikovalke Janje Lap. Na vsej svoji pestri in dolgi karierni poti, ki so jo zaznamovali arhitektura, industrijsko oblikovanje, pedagoško in raziskovalno delo ter sistemsko in storitveno oblikovanje, je ves čas oblikovala tudi v steklu. To je bil njen priljubljeni material, po katerem je tudi najbolj znana. Na ogled do 19. decembra.
