Debelost je resna kronična bolezen
Zdravje
Dr. Mojca Jensterle Sever
V zadnjih 35 letih se je število debelih v razvitem svetu podvojilo in Slovenija ni nobena izjema. Ocenjujejo, da bo leta 2025 pri nas že četrtina ljudi debela. Debelost je kronično, kompleksno stanje, ki ga je težko zdraviti, še zlasti pri starejših.
Epidemija debelosti je velik javnozdravstveni problem, ki bi nas moral resno skrbeti. Svetovna zdravstvena organizacija je že leta 1997 debelost opredelila kot samostojno bolezen (do takrat je bila dejavnik tveganja za druga obolenja), prekomerna telesna teža pa za bolezen velja od 2005. Tehtnica kaže preveč kilogramov (prekomerna telesna teža in debelost) več kot polovici ljudem. Telesno težo opredelimo z indeksom telesne mase: telesna teža (npr. 65 kg) deljeno s telesno višino (npr. 1,70 m) na kvadrat (ITM = TT/TV2). ITM do 25 pomeni primerno težo, ITM med 25 in 30 pomeni prekomerno težo, nad 30 debelost, nad 40 pa morbidno debelost. Vendar je, kot opozarja izr. prof. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med., s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana, ITM le okviren, orientacijski pokazatelj stanja, vstopna točka za nadaljnje preiskave. »Vsak posameznik je svet zase, zato je pri vsakomer potrebna bolj natančna diagnostika. Najprej moramo ugotoviti količino, razporeditev in funkcijo maščevja. Morda je pri nekom ITM 26, ima pa neustrezno razporejeno in okvarjeno maščevje, kar že škoduje zdravju. Pri nekom drugem, ki ima na primer ITM 30, vendar ima veliko mišične mase in nima prekomernega ter škodljivo razporejenega maščevja okoli pasu, pa ne gre za bolezensko stanje.«
Zdravljenje ni lahko
Pri debelosti gre za prekomerno kopičenje in nezdravo razporejanje maščevja, ki postane vir tlečega vnetja, pojasnjuje zdravnica. »Maščobno tkivo sestavljajo maščobne celice, žile in vnetne celice. Ko se maščevje zaradi debelosti okvari, ko se njegova količina poveča, zaradi slabe prekrvavitve pride do odmiranja maščobnih celic, do kopičenja vnetnih celic in tako do tlečega vnetja. Maščevje se začne prelivati v druge dele telesa in že smo v začaranem krogu. Maščobno tkivo se začne povsem drugače 'sporazumevati' z drugimi organskimi sistemi. Možgani, recimo, ne prepoznajo sporočil, da smo že zaužili dovolj kalorij in da je v našem telesu že dovolj zaloge energije, zato povečamo vnos hrane in se začnemo še bolj rediti.« Debelost, poudarja, vpliva na delovanje celega telesa in je eden od krivcev za predčasno umiranje. »80 odstotkov ljudi z normalnim ITM lahko pričakuje, da bodo dočakali vsaj 70 let, kdor ima ITM 35 do 40, pa ima le 60-odstotno verjetnost, da bo dočakal to starost.« Sogovornica je prepričana, da je treba spremeniti razumevanje debelosti. To je kronična bolezen z vzponi in padci, ki nas spremlja vse življenje, zaradi kompleksnosti pa je ni lahko zdraviti – na njen razvoj namreč vplivajo genetika, okolje in drugi vzroki. »Redimo se zaradi porušenega ravnovesja med vnosom in porabo energije. Debelim ljudem zato pogosto svetujejo, naj se več gibajo in manj jedo, vendar je to preveč poenostavljen pristop in ne pripomore k uspešnemu uravnavanju telesne mase.« Posvetiti se je treba vsakemu človeku posebej, ugotoviti vzroke za kopičenje kilogramov in pripraviti njemu primeren program spopadanja z debelostjo, je prepričana. Tako kot za mnoge druge bolezni tudi za debelost velja, da se prekrški seštevajo leta in leta, ne zredimo se naenkrat. »Hujšanje običajno traja štiri do šest mesecev, izziv pa je obdržati pridobljeno težo, saj se telo odraslega človeka trudi pridobiti prejšnjo težo nazaj. Samo petim odstotkom ljudi uspe s spremenjenim življenjskim slogom pridobljeno zdravo težo tudi obdržati, večina pa se ponovno zredi, vendar vzroka za to, kot rečeno, ne gre iskati samo v pomanjkanju volje.« Naj torej vržemo puško v koruzo? Nikakor, saj je dokazano, pravi dr. Jensterle Sever, da vsako zmanjšanje telesne teže, četudi se potem spet malo zredimo, zmanjšuje tveganja za pridružene bolezni. Na vsak način pa se moramo truditi, da je teh obdobij naraščanja teže čim manj in da so čim krajša ter da ves čas s telesno dejavnostjo skrbimo, da ne izgubljamo mišične mase. Izguba vsakega odvečnega kilograma maščevja je bolje kot nič. Hujšanje je dolgoročen, postopen proces majhnih uspehov.
Obravnava pod nadzorom
Fotografija: Shutterstock
Z debelostjo je povezanih več kot 200 bolezni (presnovne bolezni, sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni, rakava obolenja, bolezni skeletno-mišičnega sistema itd.) in tudi psihične oziroma duševne težave in bolezni, pravi specialistka interne medicine. Prav zato je zelo priporočljivo, da telesno maso uravnavamo pod nadzorom in ob vodenju zdravnika, saj je cilj hujšanja izboljšanje zdravja. »Žal o svoji debelosti s svojim zdravnikom še vedno spregovori premalo ljudi, samo 20 odstotkov ljudi pa je deležnih ustrezne obravnave.«
Obravnava debelosti pod zdravniškim nadzorom je zaradi pridruženih bolezni še posebno pomembna v starosti, ko s hujšanjem pospešeno izgubljamo tudi mišično maso. Če mišic s telesno aktivnostjo ne ohranjamo oziroma pridobimo, pa se razvije sarkopenija – upad mišične mase in s tem moči. »Število starejših odraslih z debelostjo se je izrazito povečalo, zato bi potrebovali učinkovite strategije za zdravljenje zapletov, povezanih s staranjem in debelostjo. Pri nas tega sistemsko še nismo uredili, zato večini hujšanje pod nadzorom ni dostopno.«
Čeprav je za občutno zmanjšanje maščobne mase potrebna omejitev kalorij, je za izboljšanje funkcionalnih rezultatov pri starejših ključnega pomena sočasen protokol vadbe pod nadzorom vaditeljev kineziologov, pojasnjuje zdravnica. »Vadba z uporom (vaje za gibljivost, odpornost in ravnotežje, tudi uporaba elastičnih trakov in uteži) prepreči zmanjšanje mišične in kostne mase, ki ga povzroči omejevanje kalorij, aerobna vadba (hoja po tekočem traku, kolesarjenje na sobnem kolesu, hoja po stopnicah) pa izboljša kardiorespiratorno kondicijo in kognitivne funkcije.« Seveda je koristno še naprej izvajati tudi svojo običajno telesno dejavnost.
Pri starejših mora biti nadzorovana tudi omejitev kalorij oziroma dieta, ne samo vadba. Predpisana mora biti uravnotežena prehrana, ki sledi načelom sodobne mediteranske diete in zagotavlja blag do zmeren energijski primanjkljaj. Predvsem pa je pomembno, da hrana vsebuje dovolj kakovostnih beljakovin, poudarja sogovornica. »Zagotoviti moramo tudi vnos približno 1500 mg kalcija na dan in približno 1000 IE do 2000 IE vitamina D na dan. Udeleženci nadzorovanega hujšanja naj bi se redno srečevali z dietetikom in člani zdravstvenega tima, ki prilagaja prehrano in istočasno izvaja vedenjsko terapijo.« Pri starejših odraslih z debelostjo zagotavlja kombinacija omejitve kalorij in vadbe največje izboljšanje kakovosti življenja in koristi za splošno zdravje. »Vse spremembe pa morajo biti pod nadzorom strokovnega tima in prilagojene vsakemu posamezniku. Pri načrtovanju zdravljenja debelosti so namreč zelo pomembne pridružene bolezni, ki so pri starejših pogoste.«
Takšen celoviti pristop k spremembi življenjskega sloga učinkovito izboljša glukometabolični nadzor in druge zdravstvene kazalce pri starejših odraslih s sladkorno boleznijo, ugotavlja specialistka. »Pri starejših moških z debelostjo in pomanjkanjem testosterona, ki je pogosto posledica debelosti, sprememba življenjskega sloga in nadomeščanje testosterona (če to dopušča bolnikovo zdravstveno stanje) še učinkoviteje pomagata ohranjati mišično in kostno maso.«
Zakaj se s staranjem veliko ljudi zredi?
Dr. Mojca Jensterle Sever vzroke deli v tri skupine:
- zmanjša se telesna aktivnost (zaradi fizičnih omejitev, krhkosti, težav s sklepi in mišicami, čustvenih in psiholoških ovir, utrujenosti, pridruženih bolezni, slabšega delovanja čutil, krčenja socialno-kulturnega okolja),
- upočasni se bazalni metabolizem (zaradi zmanjšane mišične mase – sarkopenije, spremenjene mikrobiote, biologije maščevja, presnove maščob in termogeneze, hormonskih sprememb, pridruženih bolezni, zdravil),
- poslabša se prehranjevanje (slabša prehrana, spremenjeni prehranjevalni vzorci, finančne ovire za kakovostno prehranjevanje, nezmožnost priprave hrane, motnje v dnevno-nočnih ritmih, spanju).
