Cilj pokojninske reforme je tudi preglednejši sistem
Ta mesec se bodo pokojnine po napovedih redno uskladile za 4,9 odstotka, izplačan pa bo tudi poračun za januar. Kakšno je stanje pokojninske blagajne in tudi o tem, kdaj nas čaka nova reforma obveznega pokojninsko-invalidskega sistema zavarovanja ter kaj naj bi prinesla, smo se pogovarjali z generalnim direktorjem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijanom Papežem.
Lani so bile izvedene tri uskladitve pokojnin: januarja dodatna v treh različnih višinah, februarja redna (4,4 odstotka), novembra in decembra pa začasna (4,5 odstotka). Kako pa kaže za letos?
Februarja bo izvedena redna uskladitev, pokojnine se bodo predvidoma zvišale za 4,9 odstotka, ampak končna višina bo znana 15. februarja, ko bodo znani podatki o povečanju bruto plač v lanskem letu. In veljala bo od 1. januarja, torej ne drži, da bodo januarske pokojnine nižje kot novembrske in decembrske, ker bo redna uskladitev višja od 4,5 odstotka, kot je bila začasna za november in december. Pri februarskem izplačilu bo tudi poračun za januar.
Težko pa rečem, ali bo v tem letu še izredna uskladitev, saj že ime pove, da mora biti nekaj izrednega. V zadnjih letih smo imeli veliko izrednih uskladitev. Izredne, poleg teh še dodatno in začasno uskladitev, tako da so se upokojenci nanje že kar navadili, kot da niso več izredne, ampak po svoje že redne. Ker če je ni, imajo takoj občutek, da so prikrajšani za uskladitev, pa naj se imenuje tako ali drugače. Vsekakor bo glede na inflacijo in dvig cen osnovnih dobrin ter energije pa tudi na pritiske upokojencev v letošnjem letu verjetno prišlo še do neke vrste izredne uskladitve pokojnin.
Kaj menite v zvezi s predlogom Zveze društev upokojencev Slovenije, ki predlaga, da se pokojnine februarja uskladijo vsaj za 7,1 odstotka, ne pa samo za predvidenih 4,9 odstotka?
Brez spremembe zakonodaje to nikakor ni mogoče in redna uskladitev bo izvedena, kot sem odgovoril že pri prejšnjem vprašanju. Če predlagajo višji odstotek, potem bi morali predlagati izredno uskladitev v višini 2,1 odstotka, ne pa posegati v redno uskladitev, in ne v februarju, ampak kasneje.
Zaradi vojne v Ukrajini in energetske krize se je vsem poslabšal gmotni položaj. Verjetno se je kljub uskladitvam pokojnin poslabšal tudi upokojencem, čeprav so nekateri dobili tudi energetski dodatek. Pa tudi Zdus je pozval vlado, naj razmisli o izplačilu draginjskega dodatka.
Aprila so prejeli energetski dodatek uživalci pokojnin v višini do 1.000 evrov, nekaj ga jih je dobilo potem še oktobra. Od začetka koronakrize leta 2020 je bilo za upokojence finančno dobro poskrbljeno, saj so bile tako redne kot izredne uskladitve pokojnin in kar štirje solidarnostni oziroma energetski dodatki. Le-ti so znašali 130, 230 in 300 evrov ter energetski 150 evrov. Glede na slabši gmotni položaj predvsem upokojencev z nižjimi pokojninami bi bilo treba razmisliti še o kakšnem solidarnostnem ali energetskem dodatku. Ti dodatki ne posegajo v sistem pokojninsko-invalidskega zavarovanja, kot bi, če bi se pokojnine povečale vsem upokojencem v nominalnem znesku in bi to veljalo tudi za naprej. Tak način pa bi dejansko pomenil rušenje obstoječega sistema.
Glede gmotnega položaja bo za leto 2022 zanimiva situacija. Govori se, da se razmerje med neto plačo in neto pokojnino stalno niža v škodo pokojnin. Seveda se niža, saj se uskladitev opravi samo 60 odstotkov na podlagi povečanja bruto plač v preteklem letu in 40 odstotkov na podlagi povprečne rasti življenjskih potrebščin v preteklem letu. Zdaj se bo prvič zgodilo, odkar velja ta formula, ki je bila uvedena 1. januarja 2013 z ZPIZ-2, da bo povečanje življenjskih stroškov višje od povečanja plač, kar bo pomenilo, da se razmerje med plačami in pokojninami ne bo poslabšalo. Zdaj bi marsikdo raje videl, da bi bili odstotki, ki so vezan na povprečno rast življenjskih potrebščin, ne samo 40 ampak 60, še raje 100, da bi bila redna uskladitev višja. Ko pa je rast plač višja od rasti življenjskih stroškov, kar je bilo do zdaj, pa je tudi teh 40 odstotkov preveč. Dejansko pa bo prišlo do tega, da bo realna vrednost pokojnin padla. V preteklih letih je bila situacija obratna, razmerje je padalo, realna vrednost pokojnin pa je naraščala: v 2020 za 4,7 odstotka, v 2021 za tri odstotke. Zaradi vojne v Ukrajini in energetske krize se je gmotni položaj poslabšal večini prebivalcev in tudi upokojencem.
Koliko je bilo konec lanskega leta upokojencev in kolikšno je razmerje med upokojenci in zavarovanci?
Konec leta je bilo 630.000 upokojencev, razmerje med upokojenci in zavarovanci pa se je izboljšalo na 1 : 1,57. V primerjavi s prejšnjim letom se je bistveno bolj povečalo število zavarovancev kot upokojencev, zato se je razmerje izboljšalo, in celo prvič v zgodovini Slovenije smo v avgustu presegli milijon zavarovancev, ki mesečno prispevajo v pokojninsko blagajno.
Katere novosti za upokojence prinaša letošnje leto?
Letošnje leto prinaša pomembno novost – to je dvig odmernih odstotkov za moške za 40 let dobe z 61,5 na 63,5 in za 15 let dobe z 28,5 na 29,5. Posledično pa se sorazmerno dvignejo tudi drugi odmerni odstotki. Pomembno je, da je prišlo do izenačitve tako pri pogojih kot pri odmernih odstotkih in ni več razlike med spoloma. Višji odmerni odstotek namreč prinaša tudi višjo pokojnino.
Izenačitev odmernih odstotkov za oba spola je kar prelomna za pokojninski sistem. Ali so kdaj prej veljali višji odmerni odstotki?
V zgodovini moški nikoli ni imel višjega odmernega odstotka za 40 let pokojninske dobe, kot ga ima zdaj, ko znaša 63,5. Preračunano v prejšnji sistem, je to 86,7 odstotka, včasih pa je znašal največ 85 odstotkov. Še vedno pa poslušamo, da se je odmerni odstotek znižal z ZPIZ-2, in kot že ničkolikokrat ponovno poudarjam, da se ni, da se je z ZPIZ-2 ustavilo padanje odmernega odstotka, z ZPIZ-2G in ZPIZ-2I pa se je povečal.
Koliko upokojencev prejema pokojnino pod pragom revščine? Ali se ta delež povečuje ali zmanjšuje?
Če pogledamo uživalce starostnih pokojnin, ki imajo celotno pokojninsko dobo v Sloveniji in prejemajo pokojnino v višini do 800 evrov, se je njihov delež v letu 2022 znižal na približno 49 odstotkov, decembra 2021 pa je znašal približno 61 odstotkov. Tako da se ta delež znižuje tako zaradi izvedenih uskladitev kot tudi zaradi na novo odmerjenih pokojnin.
Nizke pokojnine so predvsem odraz nizkih plač oziroma zavarovalnih osnov, od katerih se plačujejo prispevki. V letu 2021 je bilo starostnih pokojnin, odmerjenih od najnižje pokojninske osnove, že 35 odstotkov. Kar pomeni, da je najnižja pokojninska osnova glavni solidarnostni korektiv v pokojninsko-invalidskem sistemu, saj bi v nasprotnem primeru imeli tisti, ki so celo obdobje plačevali prispevke od najnižjih osnov, pokojnine nižje za 100 evrov in več. Med njimi je veliko samostojnih podjetnikov. Kar 80 odstotkov samostojnih podjetnikov namreč plačuje prispevke od najnižje osnove. To avtomatično pomeni, da dobijo, ko se upokojijo, velik socialni korektiv. Višina pokojnine je odraz višine plačanih prispevkov in obdobja plačevanja s socialnimi korektivi, ki jih je v pokojninskem sistemu po moji oceni zaradi sprememb v zadnjem obdobju že preveč.
Kolikšno pokojnino prejema največ upokojencev?
Največ jih prejema pokojnino med 600 in 700 evri in sem spada tudi 85.000 tistih, ki prejemajo zagotovljeno pokojnino.
Koliko znašata najnižja in najvišja pokojnina ter povprečno koliko časa jo prejemajo moški in koliko ženske?
Najnižja pokojnina za 15 let znaša 295 evrov, najvišja starostna pokojnina za 40 let za ženske je 2.603 in za moške 2.521 evrov ter najvišja izplačana pokojnina nekaj čez 3.500 evrov. Ženske jo v povprečju prejemajo 25 let in tri mesece, moški pa 17 let in osem mesecev. Povprečje se je glede na leto 2021 zvišalo.
Lani sta bili kar dve spremembi pokojninske zakonodaje. Verjetno neprestano prilagajanje sistema ni prava pot. Kdaj se bomo lotili nove pokojninske reforme?
V zadnjih dveh letih je bilo kar šest sprememb zakona, ki so bile dejansko nesistemske. Zavod takšnim nesistemskim in parcialnim rešitvam zakonodaje nasprotuje. Tudi svet zavoda je posamične spremembe obravnaval in sprejel odklonilna stališča ter vladi predlagal, naj začne delati pri novi reformi obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Kot smo že slišali od predsednika vlade, ministra za delo in državnega sekretarja, se bo v letu 2023 začelo delo pri pripravi reforme. Junija naj bi bil predlog nove reforme predstavljen na ekonomsko-socialnem svetu, potem naj bi sledila širša razprava, v 2024 pa naj bi državni zbor sprejel prenovo sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V medijih smo lahko prebrali, da naj bi reforma začela veljati že naslednje leto, kar ne drži, prva mogoča uveljavitev bi lahko bila po napovedih v letu 2025. Po moji oceni bi končno lahko pri sprejemu potrebne reforme zagotovili, da bi jo lahko začeli izvajati eno leto po sprejetju in z daljšimi prehodnimi obdobji, še posebej v primeru dvigovanja starosti in pokojninske dobe.
Kaj naj bi ta reforma prinesla in katere so tiste glavne novosti?
Na nedavnem odboru državnega zbora je državni sekretar nakazal, da se bodo spremembe na naslednjih področjih: pri dvigu odmernih odstotkov in starostne meje, podaljšanju obdobja za izračun pokojninske osnove, izenačitvi dob (zdaj imamo več vrst dob: pokojninsko, pokojninsko dobo brez dokupa, zavarovalno, delovno, dodano dobo), kar naj bi pomenilo bistveno poenostavitev in boljše razumevanje pokojninskega sistema. Cilj nove reforme je, da se zagotovi preglednejši in razumljivejši sistem. Predvidene so tudi spremembe na področju invalidskega zavarovanja.
Bela knjiga, ki je nastala po dogovoru s socialnimi partnerji leta 2016, je dobra podlaga za reformo. Poleg dviga starosti ni bil izpostavljen dvig pokojninske dobe, kar pa bo verjetno potrebno, da se dvigne s sedanjih 40 na 42 let, starost pa s 60 na 62 let oziroma s 65 na 67 let. Že leta podpiram predlog, da je v primeru dviga starostne meje in pokojninske dobe treba dodati še eno starostno pokojnino. To je pri starosti 65 let za na primer med 35 in 38 let pokojninske dobe. Pred ZPIZ-2 je bila možnost upokojitve za 20 let pokojninske dobe ob izpolnitvi starosti 63 let za moške in 61 let za ženske. Seveda lahko zavarovanec ostane še naprej v delovnem razmerju oziroma zavarovanju, če želi, vendar ima možnost izbire. Predviden je tudi dvig najnižje pokojninske osnove s sedanjih 76,5 na 80 do 82 odstotkov. Če se dvigne najnižja pokojninska osnova, pomagaš vsem z najnižjimi pokojninami.
Ali so predvidene tudi spremembe na področju vdovskih pokojnin?
To področje ni bilo omenjeno, čeprav so spremembe potrebne. Konec leta 2022 je bilo uživalcev vdovske pokojnine 4204. Iz študij je ugotovljeno, da je ta kategorija upokojencev v najslabšem gmotnem položaju. Do leta 2011 je bilo za tiste z najnižjimi pokojninami urejeno, da če sta imela oba zakonca samostojno pokojnino in je eden umrl, je bil za partnerja zagotovljen mejni znesek 81,6 odstotka najnižje pokojninske osnove. Potem je bilo to ukinjeno, čemur sem nasprotoval, a me oseba, ki je delala na ministrstvu, žal ni upoštevala. Takemu zakoncu bi lahko dali zagotovljeno pokojnino. Že leta se zavzemam za ponovno uvedbo t. i. zagotovljene vdovske pokojnine, pa ob vseh parcialnih predlogih v zadnjih dveh letih, čeprav sem to problematiko večkrat izpostavil, te pobude ni posvojil nihče, ki lahko vloži zakonodajni predlog, kar se mi zdi res nerazumljivo.
Naj ponazorim s primerom: mož je imel zagotovljeno starostno pokojnino v višini 653 evrov, žena pa starostno v višini 400 evrov, skupaj 1053 evrov. Mož umre in vdova lahko dobi 70 odstotkov moževe pokojnine ali pa obdrži svojo in dobi še 15 odstotkov vdovske pokojnine. V prvem primeru to pomeni 457 evrov, v drugem pa 400 evrov + 69 evrov, tj. skupaj 469 evrov, kar je ugodneje. Ob dveh samostojnih starostnih pokojninah, kot je bilo to urejeno do leta 2011, bi ta vdova dobila pokojnino v višini 578 evrov. Če bi za te primere določili zagotovljeno vdovsko pokojnino, pa bi dobila vdovsko pokojnino v višini 653 evrov. V obeh primerih (v prvem za 109, v drugem pa za 184 evrov) bi bil gmotni položaj, predvsem vdov, bistveno boljši.
Je pa že skrajni čas za prenovo sistema invalidskega zavarovanja, kajne?
Ko govorimo o reformi, pogosto pozabljamo, da je potrebna tudi reforma invalidskega zavarovanja, ki je v času samostojne države še nismo bili deležni. Zelo pomembno je, da se intenzivno dela tudi na področju invalidskega zavarovanja, ker je treba vzporedno pripraviti tudi spremembe na področju zdravstvenega zavarovanja, delovnopravne zakonodaje in varstva pri delu. V zadnjem obdobju skupaj z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije iščemo rešitve, kako zmanjšati problem čedalje večjega absentizma – dolgotrajne začasne bolniške odsotnosti z dela, ki traja tudi več let. Glavni namen je, da se že v pol leta odsotnosti začne aktivno ukvarjati z zavarovancem z namenom čimprejšnje vključitve nazaj v delovni proces in po potrebi tudi z zgodnjo poklicno rehabilitacijo. Do zdaj se je s temi zavarovanci delalo bistveno premalo.
Ves čas poslušamo tudi o velikem primanjkljaju v pokojninski blagajni. Kako je poslovala lani?
Res je, celo v državnem zboru poslušamo, da ima zavod primanjkljaj ali izgubo, kar ne drži. Od 1. julija 2005, ko je država prevzela primanjkljaj iz preteklosti, posluje z izravnanimi dohodki in odhodki. Način financiranja je zakonsko urejen tako, da česar zavod ne dobi iz prispevkov, zagotovi država iz proračuna, kar ne pomeni, da ima zavod primanjkljaj ali da je zavod v izgubi. Seveda pa je pomembno, da je čim večji delež dohodkov od prispevkov in da pride iz proračuna posledično manj. Kolikšno je to razmerje, pa je odvisno od gospodarske situacije in kljub koronakrizi je v zadnjih letih stanje dobro. Lani se je tako v pokojninsko blagajno nateklo več prispevkov od načrtovanih. V celotni strukturi predstavljajo prispevki približno 80 odstotkov, preostalo pa predstavljajo prispevki iz proračuna in prispevek kapitalske družbe.
Toda iz proračuna ne prejmete le razlike, ki je ne pokrijejo prispevki?
Zavod prejema iz proračuna sredstva za t. i. obveznosti republike v skladu s 161. členom ZPIZ-2, ki nastanejo zaradi priznavanja ali odmere pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pod posebnimi pogoji oziroma zaradi izpada prispevkov. Ta sredstva so večkrat izpostavljena in prikazana neobjektivno, z izpostavljanjem samo določenih kategorij s seznama, ki jih zajema več kot 50, za katere zavod prejema sredstva iz tega naslova, za pravice oziroma za prispevke. Največja postavka je prispevek zavarovanca in delodajalca za zaposlene v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih (v letu 2021 v višini več kot 54 milijonov evrov za dobrih 14 tisoč oseb), del prispevka za starejše delavce v višini 26,5 milijona evrov za več kot 45 tisoč oseb, za več kot 90 tisoč uživalcev zagotovljene pokojnine v višini dobrih 25 milijonov evrov, za upokojene po zakonu o pravicah PIZ bivših vojaških zavarovancev v višini 19,7 milijona evrov za 2170 upravičencev. To je za leto 2021 zneslo okrog 271 milijonov. Za leto 2022 pa bo ta številka še višja. Iz naslova dodatne obveznosti po 162. členu (gre za razliko, ki ni pokrita s prispevki) pa je zavod lani prejel okrog 805 milijonov oziroma 12 odstotkov vseh dohodkov zavoda.
V času covida se je povsod povečalo digitalno poslovanje. Temu že leta sledite tudi na zavodu. Ali se število uporabnikov elektronskih storitev povečuje?
Zavod je bil v času koronakrize na področju digitalizacije že dobro pripravljen, ker smo že desetletje prej začeli intenzivno delati z namenom, da se postopki digitalizirajo, kar pa je prišlo v času korone zelo prav, saj smo lahko zagotovili optimalno izvajanje obveznega pokojninsko-invalidskega zavarovanja tudi z delom od doma. Pred krizo, med in po njej ves čas razvijamo nove aplikacije, ki zagotavljajo, da lahko uporabniki na dostopen in prijazen način urejajo zadeve od doma. S tem se veča tudi število uporabnikov. Ker pa delamo s starejšo populacijo, zagotavljamo tudi druge klasične oblike dela s strankami.
Nizke pokojnine so predvsem odraz nizkih plač oziroma zavarovalnih osnov.