Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja Janez Tekavc
DEDOVANJE OTROK IZ PRVEGA ZAKONA
Bralka je imela težko otroštvo. Oče je bil nasilen, še po njeni polnoletnosti je zahteval, da mu izroča ves zasluženi denar. Enako je ravnal tudi z njenimi sorojenci in materjo. Ker otrokom ni pustil, da bi spali v domači hiši, so si na dvorišču postavili svojo hišo. Vendar je bil tudi na tej vpisan oče kot edini lastnik. Po materini smrti se je oče drugič poročil. Z otroki je prekinil vse stike. Oče je pred kratkim umrl. Že pred njim je umrla njegova druga žena, ki je imela hčer, ta pa naj bi podedovala vso zapuščino po svoji mami in po bralkinem očetu. Bralko zanima, ali lahko dedujejo tudi otroci iz prvega zakona.
Situacija, ki jo opisuje naša bralka, je res zapletena in jo bo zelo težko rešiti v korist bralke in njenih sorojencev.
Čeprav hči druge žene ni zakonita dedinja po bralkinem očetu, je morda pokojni oče napisal oporoko in ji tako zapustil svojo zapuščino. V tem primeru je bralka skupaj s svojimi sorojenci upravičena do nujnega dednega deleža. Nujni dedni delež znaša polovico zakonitega dednega deleža. Zakoniti dedni delež je ulomek, ki ga dobimo tako, da zapuščino delimo s številom zakonitih dedičev (v opisanem primeru s številom otrok, ki jih je imel pokojni oče).
Če pokojni oče ni napravil oporoke, se deduje po zakonu. V tem primeru dedujejo samo njegovi otroci, se pravi bralka in njeni sorojenci. Hči druge žene pokojnega očeta ne deduje, ker ni njegova hči. Prav tako ne deduje niti njegova druga žena (oziroma njena hči po njej), ker je umrla pred njim.
Če pa je na primer pokojni oče sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju s hčerjo druge žene, pa bo praviloma premoženje pripadlo njej, razen če se ne dokaže, da je bila pogodba sklenjena pod silo, grožnjo ali zvijačo ali pa če je bila sklenjena na primer tik pred smrtjo, tako da ni bilo več negotovosti, kako bo s preživljanjem. Če pa je na primer pokojni oče sklenil s hčerko druge žene darilno pogodbo, imajo bralka in njeni sorojenci pravico do nujnega dednega deleža.
Poleg opisanih možnosti, ki so odvisne od tega, katera pravna dejanja so bila ali pa niso bila opravljena pred očetovo smrtjo, zadevo dodatno zapletejo še vlaganja bralke in njenih sorojencev v premoženje pokojnega očeta.
Če lahko bralka in njeni sorojenci dokažejo, da so s svojimi sredstvi prispevali k povečanju ali ohranitvi premoženja pokojnega očeta, lahko zahtevajo, da se ta vlaganja izločijo iz zapuščine in niso predmet dedovanja. Zakon o dedovanju namreč določa, da imajo zapustnikovi potomci ter njihovi potomci, ki so živeli skupaj z zapustnikom in mu s svojim delom, zaslužkom ali kako drugače pomagali pri pridobivanju, pravico zahtevati, da se iz zapustnikovega premoženja izloči del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja. Tako izločeni del ne spada v zapuščino in se ne upošteva pri izračunavanju nujnega deleža in se tudi ne vračuna dediču v njegov dedni delež.
Bralka ima tako možnost, da v sodnem postopku uveljavi vlaganja v premoženje pokojnega očeta in doseže, da se ta vlaganja ovrednotijo in izločijo iz dedovanja. Dokazovanje utegne biti dokaj zahtevno, ker bo treba za desetletja nazaj dokazati, kdo je prispeval denar, delo in drugo za gradnjo hiš. Upati je le, da o tem obstaja kakšen dokument ali vsaj priča, ki se še spomni, kaj se je dogajalo. Če bralki uspe takšno dokazovanje, se iz zapuščine najprej izloči del, ki ustreza tem vlaganjem, in se nato deduje le še preostanek. Preostanek se deduje na način, ki smo ga opisali zgoraj, se pravi, da se v primeru, da ni oporoke, vse razdeli med bralko in njene brate in sestre. Če pa oporoka obstaja, so otroci iz prvega zakona upravičeni do nujnih deležev.
Odgovor na vprašanje, kakšna upravičenja bo lahko uveljavljala bralka, je odvisen predvsem od tega, kakšno je sploh pravno stanje zapuščine: ali je oporoka ali ne, ali so bile sklenjene kakšne pogodbe v zvezi z nepremičninami in zapuščino ali ne. Vse to je mogoče do določene mere ugotoviti še pred zapuščinsko obravnavo tako, da bralka na sodišču zaprosi za vpogled v zapuščinski spis.
Smiselno bi bilo tudi, da bralka na upravni enoti in sodišču preveri, ali je bila že narejena smrtovnica in ali je v njej vpisana kot dedič ter ali bo izvedena zapuščinska obravnava. Če česar koli od tega ni, lahko bralka sama predlaga, da se to napravi. Sama lahko tudi priglasi svojo udeležbo v zapuščinskem postopku. Pristojna sta tista upravna enota in tisto okrajno sodišče, na območju katerega je imel pokojni oče zadnje prebivališče.
SVETOVALNI TELEFON
Odvetnik Janez Tekavc odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja (razen pokojninsko-invalidskih) bralcev Vzajemnosti tudi po telefonu. Pokličite ga v torek, 7. in 14. marca, med 14. in 16. uro na telefonsko številko 01 530 78 53.
