Ohranimo zdrava jetra

Dobro počutjeapril '23

Prehrana

Jetra niso romantična kot srce ali skrivnostna kot možgani, so pa enkratna in izredno močna žleza, ki sodeluje pri prebavi v tankem črevesu in pri presnovi v celicah. So brez živcev, zato nas ne bolijo in ne zaznamo bolezni jeter, dokler te niso že napredovale. Je pa res, da se jetra lahko povsem obnovijo, naravno regenerirajo, tudi če je ostala samo četrtina nepoškodovanega tkiva.

Jetra so pravcati kemijski laboratorij telesa, saj opravljajo več kot 60 odstotkov vseh prebavnih nalog ali več kot 500 funkcij. Najpomembnejše naloge so vsekakor razgradnja toksinov in čiščenje krvi ter skrb za presnovo hranil v telesno energijo. V jetrih se shranjuje glukoza v obliki glikogena kot vira energije za telesne celice. V jetrih nastane polovica holesterola, drugo pridobimo s hrano. Toda kar štiri petine holesterola, ki nastane v jetrih, telo uporabi za nastanek žolča v žolčniku. Ta je nujen pri prebavi maščob.

Vloga jeter v prebavnem procesu

Prebava ogljikovih hidratov. Pri tem iz glukoze nastaja zaloga glikogena za energijo. Iz presežka ogljikovih hidratov se tvori maščoba, če je seveda ne porabimo med delom ali športom. Ob pomanjkanju in med hudim stresom skušajo jetra narediti glukozo iz aminokislin, ki bi jih sicer telo uporabilo za nastajanje mišične mase in encime. Zato sta posledici dolgotrajnega pomanjkanja glikogena pretirana zgubanost in hitro staranje.

Pomembna vloga je prebava lipidov (maščob). Jetra skrbijo za nastanek (sintezo) in razgradnjo fosfolipidov in holesterola. Holesterol je marsikomu hud bavbav, a je nujna sestavina za različne hormone in žolčne kisline.

Jetra sintetizirajo in razgrajujejo neesencialne aminokisline iz beljakovin. Od 22 različnih aminokislin, ki jih telo potrebuje, jih v jetrih nastaja 12. Telo aminokisline, ki jih ne potrebuje, v jetrih razgradi in uporabi kot energijo ali jih naloži kot energijsko zalogo. Med beljakovine spada tudi karnitin, ki je vitaminu podobna beljakovina in vsrkava maščobne celice iz krvi ter jih pošilja na kurjenje v mitohondrije. Tako spodbuja očiščevanje zamaščenih jeter. Karnitina je največ v divjačini in jagnjetini, nekaj ga je tudi v drugem rdečem mesu, zelo veliko ga je v fermentiranih izdelkih, ovčjem in kozjem siru, jogurtu in skuti.

V jetrih potekata razgrajevanje in odstranjevanje strupenih snovi iz telesa (razgrajevanje inzulina, glukagona, tiroksina, kortizola, estrogena in progesterona ter odstranjevanje potrošenih rdečih krvničk).

Poteka tudi shranjevanje mineralov, kot so železo, kalij in baker, kot tudi ogljikovih hidratov v obliki glikogena ter vitaminov A, E, D, K in B 12, topnih v maščobah. Po drugi strani pa tudi strupov, ki so topni v maščobi.

Nastajajo snovi, in sicer vitamin A, holesterol, žolčne sole, plazemske beljakovine in žolčna barvila, sečnina iz aminokislin, glukoza iz mlečne kisline in fibrinogen za strjevanje krvi. V njih nastaja žolč kot pomoč za razgradnjo maščob in so shramba za bazične snovi, ki skrbijo za kislo-bazično ravnovesje.

Jetra skrbijo za uravnavanje ravni hormonov v krvi. Poleg tega jetra tvorijo somatomedine, ki spodbujajo rastni hormon, kar se pokaže kot pomlajevanje.

Če telo deluje normalno in se ne vdajamo alkoholu in drugim škodljivim razvadam, ki pretirano zastrupljajo telo, zanje ni treba skrbeti. Ob normalnem, rednem in raznovrstnem prehranjevanju jetra sproti predelajo toksine in jih odstranijo iz telesa. Jetrom najbolj škodujejo neuravnotežena prehrana in razvade. Preobilje uživanja maščob in debelost, alkoholizem in sladkorna bolezen tipa II pa najpogosteje botrujejo zamaščenosti jeter.

Hrana, ki pomaga k boljšemu delovanju

Za zdrava jetra bi morali vsak dan uživati: 

- ekološke limone, in sicer vodo z limoninim sokom in lupino zjutraj na tešče ali kot solatni preliv: sok ene limone, dve žlički lanenega ali ričkovega, orehovega ali lešnikovega olja, žličko ingverja, ščepec kajenskega popra in strt česnov strok);

- jabolka, ki spodbujajo prebavo maščob, vežejo težke kovine, odplavljajo odvečno vodo ..., zjutraj in čez dan;

- križnice, kot so zelje, brokoli, brstični ohrovt, repa, listni ohrovt, hren …, imajo encime ter sulforafan in antioksidante za razstrupljanje jeter;

- rdečo peso, ki ima betain za uravnavo holesterola;

- zelišča in začimbe, kot so peteršilj, rožmarin in kurkuma, spodbujajo nastanek žolča ter krepijo jetra in ledvice. Peteršilj odvaja vodo in strupe iz ledvic ter obnavlja jetra, rožmarin spodbuja delovanje jeter in žolčnika, prečiščuje kri in ledvice, kurkuma topi žolčne kamne, odpira žolčne poti, poveča pretok žolča in 75-odstotno prepreči okvare jetrnih celic;

- regrat, radič, cikorijo, rukolo, kajti ljudska modrost pravi, da jetrom pomagajo grenčine v regratu, ki odpravljajo težave z žolčnikom, odstranjujejo žolčne kamne in zaradi kalija delujejo odvajalno.

 - pegasti badelj, artičoke kardij in kurkumo, ki odlično razstrupljajo jetra. Pegasti badelj je sredozemska rastlina, ki spada v isto družino kot artičoke, in vsebuje silimarin, ki ščiti jetra pred toksini.

Artičoke imajo grenčino cinarin. Ta močno spodbuja izločanje žolča in čisti jetra, znižuje slab holesterol in količino maščob (trigliceride) v krvi ter pospeši izločanje vode iz telesa. Artičoke vsebujejo tudi vitamine B, zlasti folno kislino, C in K, kalcij, kalij, fosfor, magnezij, natrij in betakaroten.

Le poldrugo desetletje pa je staro spoznanje, da imajo šparglji z učinkovino asparanin A prečiščevalno vlogo v jetrih. Ta uniči vse izrojene celice v jetrih, medtem ko zdrave ohrani. Prav zato menijo, da bi lahko asparanin A iz špargljev postal zdravilo zoper raka na jetrih. V špargljih je tudi eden najmočnejših bojevnikov zoper proste radikale – glutation, ki svojo moč še pridobi v sinergiji z drugimi antioksidanti. Najnovejša dognanja kažejo tudi na velik antikancerogeni potencial ferulične kisline v špargljih. Ta je po kemični sestavi podobna kurkuminu, poglavitni sestavini kurkume, ki potrjeno deluje proti raku. Tudi ferulična kislina preprečuje rast malignih celic in nastajanje metastaz. Med zaščitnimi flavonoidi v špargljih sta še kvercetin in rutin.

Recepti

Špargljeva juha: na svinjski masti prepražimo na centimeter dolge narezane gojene zelene šparglje brez mehkih vršičkov. Lahko uporabimo tudi druge vrste špargljev. Nato zalijemo z mešanico vode in sirotke ter kuhamo 15 minut. To zmešamo v električnem mešalniku in vrnemo v lonec, dodamo še vršičke in kuhamo le nekaj minut, da vršički ohranijo obliko. Juho postrežemo na krožniku z žlico kisle smetane in popečenim kruhom.

Solata iz svežih špargljev: posebej skuhamo fižol in jajce. Divje šparglje narežemo na koščke, enako tudi čebulo. To zmešamo skupaj z zdrobljenimi orehi in prelijemo s polivko iz kisle smetane, limoninega soka ter lešnikovega ali orehovega olja. Solimo, popramo in ponudimo z rezino kuhanega jajca.

Špargljeva sladoledna slaščica: očiščene in spodaj olupljene zelene šparglje (350 g) skuhamo v rahlo oslajeni vodi, nato jih zmešamo v mešalniku in ohladimo. Posebej zavremo 375 ml mleka in 90 g sladkorja. V drugi posodi stepemo šest rumenjakov s ščepcem soli, dodamo tretjino vročega, a nikakor ne vrelega mleka s sladkorjem. To mešanico primešamo v vrelo mleko in pazimo, da se ne naredijo grudice. Mešamo nad vodno kopeljo do zgostitve, nato ohladimo v mrzli vodi. Ohlajeni masi primešamo 10 dag kisle kremne smetane in vso špargljevo kašo.

Tej masi lahko dodamo zdrobljene orehe, lešnike ali mandlje, vse skupaj prelijemo v modelčke za mafine in zamrznemo. Ponudimo s prelivom iz lešnikovega ali mareličnega olja, kepico stepene smetane ter okrasimo s čokoladnim prahom ali mrvicami in lističem melise.

Beluši s kuhanim pršutom in parmezanom: skuhamo šparglje, vsakega ovijemo z rezinami kuhanega pršuta, postavimo v namaščen pekač, potresemo s parmezanom in spečemo. Ponudimo s kuhanim krompirjem.

Polnjene artičoke po tržaško: artičoke očistimo, odstranimo trde zunanje liste in artičoke s prsti nekoliko razpremo. Potem sesekljamo česen in peteršilj, ju pomešamo z drobtinami, soljo in oljčnim oljem in s tem nadevamo artičoke (med posamezne liste). Nato postavimo artičoke tesno skupaj v posodo, da stojijo pokonci. Zalijemo s toliko vode, da sega do treh četrtin artičok, in izdatno pokapamo z oljčnim oljem. Kuhamo na zmernem ognju, dokler listki ne postanejo mehki. Uživamo tako, da izpulimo posamezen listek in pojemo debelejši del lista, drugo zavržemo. Sredino (srček) pa pojemo celo.

Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. teh.