Vsestranski pomen prebiotikov za krepitev zdravja

Dobro počutje | april '23

Leta 1995 sta Glenn Gibson in Marcel Roberfroid prva opredelila pojem prebiotiki. Gre za pojmovanje prebiotikov v širšem smislu, po katerem mednje uvrščamo vse užite snovi, ki pripomorejo k ustvarjanju ustreznih življenjskih pogojev za koristne črevesne bakterije. V tem smislu spada med prebiotike tudi sirotka, ki sicer ni hrana za koristne bakterije, a vsebuje mlečno kislino, ki jim godi.

V ožjem smislu so prebiotiki hrana za koristne mikroorganizme. To so neprebavljivi kompleksni ogljikovi hidrati, predvsem fruktooligosaharidi in galaktooligosaharidi. Gre za sestavine vlaknin. Z vlakninami so bogate stročnice, živila iz integralnih žitaric ter zelenjava in sadje. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča v prehrani vsaj 400 g zelenjave in sadja na dan, a ju večinoma užijemo manj. Premalo pojemo tudi polnovrednih žit in tudi stročnic. Po uradnih priporočilih naj bi odrasli zaužili od 25 do 38 g vlaknin na dan. Povprečen odrasel prebivalec ZDA jih zaužije le 3,5 g, torej približno desetkrat premalo. Če nam jih s hrano ne uspe pridobiti dovolj, jo je smiselno dopolniti s prebiotičnimi prehranskimi dopolnili, kot so inulin, oligofruktoza, arabinogalaktan ipd.