NOVICE OD VSEPOVSOD

junij '23

Festival idrijske čipke

Letošnji 41. festival idrijske čipke bo od 16. do 18. junija potekal pod sloganom ®EVOLucija. V ospredje bodo namreč postavili (r)evolucijo idrijske čipke oziroma njen razvoj s poudarkom na ženskah, ki so čipko ponesle v svet in skrbijo za to, da je še vedno pomemben del identitete Idrije, bisera Unescove dediščine. Poleg 20. obletnice delovanja Društva klekljaric idrijske čipke bodo na festivalu izpostavili sodelovanje Čipkarske šole Idrija z Inštitutom za svilogojstvo in svilarstvo Rebeka Lucijana Berčič. V Idrijo bodo celo pripeljali sviloprejke in prikazali celoten proces razvoja od kokona do svile in od ideje do čipke. Poleg klekljanih umetnij bodo obiskovalci lahko uživali še v glasbenih nastopih in kulinaričnih dobrotah.

Jeseni spet na festival!

V Ljubljani se bo od 27. do 29. septembra odvijal že 22. festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO). Po mnenju organizatorjev, to sta podjetje Proevent in Mestna zveza upokojencev Ljubljana, je to največji dogodek za starejše v Evropi in hkrati osrednja prireditev ob mednarodnem dnevu starejših v RS. Cankarjev dom bo tri dni prostor povezovanja, medgeneracijskega sodelovanja, domače pesmi in plesa, številnih praktičnih delavnic, predstavitev ponudb izdelkov in storitev za aktivnejšo starost ter pestrega obfestivalskega programa. Nosilna tema, o kateri bodo razpravljali na okroglih mizah, bo vzdržen pokojninski sistem. Obenem bo na festivalu v okviru strokovnega programa govora še o spoštljivem nagovarjanju starejših, staranju s pozitivnim predznakom, predstavljeni bodo tudi EU projekti, ki lahko različnim organizacijam olajšajo delo s starejšimi in za starejše. 

Več na www.f3zo.si. Istočasno bo potekal tudi 15. mednarodni sejem zbirateljstva Collecta. Na njem se bodo zbrali zbiralci in trgovci kovancev, bankovcev, znamk in razglednic, starih knjig in tiskov, figuric in drugih drobnih zbirateljskih predmetov. Več preberite na collecta.si.

Pozor, na cesti so kolesarji

Na cestah je vse več kolesarjev, zato Agencija za varnost prometa (AVP) opozarja udeležence v prometu, naj bodo posebej pozorni, in to predvsem pri zavijanju v desno, ko imajo kolesarji prednost, in pri prehitevanju, ko velja pravilo bočne razdalje meter in pol. Vozniki avtomobilov naj vrata odpirajo z desno roko, saj tako kolesarja vidijo v bočnem ogledalu. Kolesarji pa naj z roko vedno jasno nakažejo, kam zavijajo, poskrbijo za dobro vidnost kolesa, med vožnjo ne uporabljajo mobilnega telefona in uporabljajo čelado, čeprav je ta obvezna le do 18. leta starosti.

Vseslovenska karta pitnikov

Foto: Vita Kontič

V prihajajočih mesecih bomo pogosto iskali pitno vodo, ki je v večjem delu Slovenije visokokakovostna. Ekologi brez meja opozarjajo, da zato ni potrebe po kupovanju vode v plastenkah. Ta je večinoma slabše kakovosti, saj vsebuje mikroplastiko in druge kemikalije, ki prehajajo vanjo prek embalaže, izdelane iz fosilnih goriv. Na sprehod ali izlet je bolje vzeti svojo steklenico, ki jo lahko sproti napolnimo iz naravnega vira ali katerega izmed pitnikov, ki jih je vedno več po vsej Sloveniji. Na spletni strani: https://manjjevec.si/karta-pitnikov/ najdete podatke o 567 lokacijah z javnim dostopom do pitne vode. Mimogrede, več kot 50 pitnikov najdete v središču Ljubljane in ob Poti spominov in tovarištva (PST).

Kako ste nekoč preživljali poletja?

Drage bralke in bralci, ker so spomini dragoceni, kar je dobrega, pa je lepo deliti, vas vabimo k sodelovanju.

Pošljite nam krajše zapise o tem, kako ste v otroštvu in mladosti preživljali poletja. Ali ste delali, da ste zaslužili nekaj denarja, pomagali na domači kmetiji, ste se odpravili na kakšen izlet ali celo daljše počitnice, ki so vam ostale posebej v spominu? Se spomnite, kdaj ste prvič videli morje?

Prispevke pošljite do 15. junija po navadni pošti na naslov: Vzajemnost, Dunajska 109, 1000 Ljubljana ali po elektronski pošti na naslov urednistvo@vzajemnost.si s pripisom Spomini na poletje. Objavili jih bomo v poletni Vzajemnosti.

Za večjo promocijo kulturne dediščine

»Samo še najstarejši vedo, kakšne so bile ohceti včasih. Šege in navade so se razlikovale od vasi do vasi,« je na pogovoru o vlogi starejših pri promociji kulturne dediščine povedala nekdanja učiteljica in raziskovalka dediščine Dušica Kunaver, ki opozarja, da imamo le še pet do deset let časa, da jih iztrgamo pozabi. Med nami je le še nekaj mojstric in mojstrov, ki so nekoč delali kot kolarji, sodarji, krovci s slamo, predice … Na pogovor, kako bi starejši pripomogli k promociji kulturne dediščine in kako bi na spletu povezali različne ponudnike, je sredi maja vabil pobudnik omrežja e-senorji, zaslužni profesor dr. Jože Gričar. Zbrali so se v prostorih Zpiza, ki je ena največjih zavarovalnic in tovarn dokumentov pri nas, saj ima več kot 630.000 upokojencev in skoraj milijon zavarovancev. Njihove storitve so v celoti digitalne, mogoče pa jih je opraviti tudi po klasični poti. Internet ponuja veliko priložnosti tudi pri promociji dediščine. Tako lahko našo pisno dediščino spoznavamo prek digitalne knjižnice Slovenije, ki deluje v okviru NUK-a, kulturno ministrstvo pa je lani zaključilo projekt eDediščina s posodobljenim registrom nepremične in nesnovne kulturne dediščine, z opredelitvijo varstvenih območij, sistemom za evidentiranje in spremljanje arheoloških raziskav. Zavod za varstvo kulturne dediščine vsako leto pripravi na drugo temo Dneve evropske kulturne dediščine in jih predstavi tudi na spletu. Letos bodo potekali septembra v Beltincih. Povezujejo vse generacije ter vladne in nevladne organizacije. Predstavila se je tudi Skupnost muzejev Slovenije, ki združuje 74 članic in več kot 300 različnih muzejev. K promociji pa lahko veliko prispevajo tudi posamezniki in društva, kot na primer krajani belokranjske vasice Preloka, kjer po spletu širijo in raziskujejo dediščino vasi in se povezujejo s Preločani po vsem svetu. (J. D.)

Kulinarična Slovenija v DSO Fužine

Po Fužinah, največji ljubljanski soseski, je na predzadnji majski petek prav lepo dišalo, še posebej v okolici doma starejših občanov, kjer se je na veliko kuhalo in peklo. Dogodek so poimenovali Kulinarična Slovenija. Njihove stanovalke in stanovalci namreč prihajajo iz osmih slovenskih pokrajin in želeli so pripraviti jedi, ki so jim jih nekoč kuhale njihove mame in babice. Kuharski predpasnik si je nadelo 22 stanovalk in stanovalcev – med njimi tudi dve 99-letnici. Na pomoč so jim priskočili upokojenci iz Centra aktivnosti Fužine (Caf) in dijakinje srednje živilske šole (BIC) pa še kakšen družinski član. Tako so združili življenjske izkušnje in moči, delili znanje, obujali spomine in anekdote, predvsem pa uživali ob skupnem druženju.

Preostali stanovalci in obiskovalci so komaj čakali, da pokusijo jedi, za katere so nekateri prvič slišali, na primer trijet, ki so jo kot sladico pripravljali na Koroškem, medlo, ki so jo na Gorenjskem skuhali iz prosene kaše, ali biščo, zelenjavno jed, znano na Kobariškem. Pri okušanju so se stanovalcem in obiskovalcem pridružili še etnolog dr. Janez Bogataj, kuharski mojster Luka Jezeršek in stand-up komik Miha Brajnik. (Foto: FB DSO Fužine)

Dragocene srčne zgodbe

Blizu tisoč prostovoljk in prostovoljcev se je udeležilo Krkinega tedna humanosti in prostovoljstva, ki so ga v farmacevtskem podjetju pripravili že desetič. Tokrat pod geslom: Rad sem Krkin prostovoljec, sodelovali so tudi sodelavci iz 18 državah, kjer ima podjetje svoja podjetja in predstavništva.

Sredi maja so se družili z varovanci varstveno-delovnih centrov, osnovnih šol za učence s prilagojenim programom in drugih zavodov. S stanovalci domov starejših iz vse Slovenije so vrtnarili, urili spomin, telovadili ter sodelovali na ustvarjalnih delavnicah. Pomagali so ljudem, ki se spopadajo z življenjsko stisko ali osamljenostjo. Na Rdečem križu in Karitasu so razporejali oblačila in pripravljali živilske pakete za prejemnike pomoči. Zbrali so 2,5 tone oblačil, higienskih pripomočkov in drugih potrebščin ter 163 kilogramov hrane za mačke in pse v zavetiščih. Z urejanjem okolice so poskrbeli za lepši videz zavetišča za živali v Ljubljani in Murski Soboti.

Krvodajalstvo je pomemben del Krkine tradicije, letos so v Ljubljani, Novem mestu, Krškem in Ljutomeru zbrali 62 litrov te pomembne življenjske tekočine. Prostovoljski teden so v Krki zaključili z dnevom odprtih vrat, na katerem so letos gostili 1800 članov Zveze društev diabetikov Slovenije. (Foto: arhiv Krke)

Anita Žmahar


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media