Ohranimo spomine
Spomini na čas, ki ga več ni, so naši življenjski filmi. Lahko se predramijo, ko srečamo ljudi, ki so nam bili blizu, ali pa kar tako. Prijetno se je spominjati v družbi, včasih pa tudi sam odpotovati v preteklost.
Te dni sem obiskala strica, ki je praznoval 90. rojstni dan. Še vedno je vedrega duha, čeprav ga telo več ne uboga kot včasih. Sam pravi, da vse bolj pozablja, a ob vprašanju, kako je bilo v njegovih mladih letih, kar oživi. Natančno se spominja, kje, kdaj in s kom je bil ter kaj so delali. Bili so mladi, imeli so voljo, moč in željo, da si ustvarijo boljše življenje, kot so ga imeli njihovi starši. Čeprav je bilo težko, niso jamrali.
Stric je bil priučeni sodar in tesar. Malo jih je, ki še znajo izdelati lesen sod. Nadomestili so jih kovinski in tako je zamrla tudi obrt, katere znanje se je prenašalo iz roda v rod. Generacija, ki jo je še obvladala, počasi odhaja in z njo tudi te veščine. Premalo se zavedamo, da je to del naše zgodovine, iz katere je zrasel današnji svet. Zato zapišimo spomine, da jih bodo poznali tudi naši vnuki in pravnuki.
Zgodbe v knjigi, časopisu ali reviji se berejo drugače kot na internetu. Tudi vonj po tiskarski barvi ali starem papirju vpliva na naša čustva. Tako kot prebudi spomine fotografija v fizični obliki in se nas bolj dotakne kot na zaslonu. Zagotovo bosta tisk in tiskana knjiga živela tudi v digitalnih časih, saj je branje na papirju prijeten obred, pa še bolj prijazno je za oči kot na zaslonu. Se pa izdajatelji vsak dan srečujemo z novimi izzivi. Poštne storitve so vsako leto dražje, lani pa se je zaradi vojne v Ukrajini in energetske krize zelo podražil tudi tisk, in to za več kot 60 odstotkov. Konec leta cene revije nismo spreminjali z namenom, da boste laže prebrodili zimo. Od tedaj je vse še dražje, zato smo morali ceno revije za drugo polletje povišati, vendar le minimalno. Vzajemnost je še vedno ena najcenejših revij na trgu.
Hvala, ker nas berete. Še naprej se bomo trudili, da boste revijo z veseljem vzeli v roke. Z njo vsak mesec iztrgamo pozabi tudi veliko spominov na neke druge čase in ljudi, ki so na različne načine prispevali, da danes živimo v miru in blaginji.
