Ko se prijatelji spet srečajo …
Reportaža s srečanja Vzajemnosti
Spomini z jesenskega srečanja bralcev in prijateljev Vzajemnosti so še zelo živi, pa smo jih že dopolnili z novimi. Tokrat z Brača, tretjega po velikosti med hrvaškimi otoki, kjer smo preživeli štiri čudovite zadnje majske dni.
Na 17. srečanju bralcev in prijateljev Vzajemnosti se je zbralo kar za šest avtobusov izletnikov. Razveselili smo se znanih obrazov in toplo pozdravili tiste, ki so bili z nami prvič. Družili smo se, se naužili sonca, preživeli nekaj nalivov, najpogumnejši so tudi zaplavali v morju, ki se je šele začelo ogrevati. Pa tudi veliko zanimivega smo videli in novega izvedeli.
Znameniti Zlatni rat na Bolu
Množica rdečih kap, ki so razpoznavni znak naših srečanj, je vzbudila pozornost, kjerkoli smo se ustavili. Prvič že na sprehodu po Splitu, kjer je zlasti v Dioklecijanovi palači vrvelo od turistov z najrazličnejših koncev sveta. Da se je drugje po Dalmaciji turistična sezona šele komaj dobro začela, smo opazili, ko smo se vozili po otoku Braču in občudovali bujno zelenje, grme žareče rumene brnistre ter številne nasade trt in oljk. Turistov je bilo (še) malo, domačini pa so s pomočjo tujih delavcev pospešeno gradili in urejali infrastrukturo. Enako je bilo na Hvaru, kamor smo se zapeljali s tremi ladjami in obiskali staro ribiško mestece Vrboska in bolj mondeno Jelso. Naslednji dan smo se sprehodili po znanem letoviškem Bolu na Braču in si v miru ogledali peščeno konico Zlatega rta (Zlatni rat), kjer je sicer v visoki sezoni neznanska gneča. Za boljši razgled smo se povzpeli še na 778 metrov visoko Vidovo goro, najvišji vrh jadranskih otokov.
Najstarejša udeleženka 96-letna Marija Pokeržnik z možem Ivanom
Potem smo se zapeljali v Pučišča, mesto z dolgoletno kamnoseško tradicijo. V kamnoseški šoli nam je Domagoj, zelo zgovoren dijak tretjega letnika, povedal veliko zanimivega o klesanju znamenitega »bračkega« kamna, ki so ga med drugim uporabili pri gradnji parlamenta na Dunaju in v Budimpešti ter Bele hiše v Washingtonu. Pokazal nam je, kako spretno pri delu uporabljajo orodje, ki se v stoletjih skoraj ni spremenilo.
Na razgledni točki nad Vranskim jezerom
Zadnji dan smo se med potjo proti domu ustavili še na na razgledni točki na Kamenjaku, od koder smo občudovali razgled na Vransko jezero, največje naravno jezero na Hrvaškem. Ker v sladko jezersko vodo prodira slana morska voda, je jezero rahlo slano, »bočato«, na življenje v njem pa so se prilagodile tako sladkovodne kot morske ribe. Ta naravni park je tudi ornitološki rezervat, v katerem so našteli že 235 različnih vrst ptic.
Za dušo in telo
Marija Jevnišek je obdarila predstavnike Vzajemnosti, Kompasa pa tudi Davorja Špeharja in Marijana Papeža.
Naša srečanja niso namenjena le druženju in izletom, imajo še dodano vrednost, za kar poskrbijo gosti. Letos se nam je pridružil generalni direktor Zpiza Marijan Papež, ki se je z udeleženci pogovarjal o pokojninah in spremembah pokojninske zakonodaje. Davor Špehar, njegove članke bralci Vzajemnosti dobro poznate, je z veseljem delil vrtnarske nasvete in izkušnje, enako velja za Savino Vybihal, s katero smo si na telosvatbi pošteno razmigali telo.
Telosvatba s Savino Vybihal je zelo priljubljena med udeleženci
Zdravnika Cene Jerele in Anej Kokovnik sta bila z nami že petič, na srečo nista imela kakšnega hujšega primera, sta pa udeležencem z veseljem delila zdravstvene nasvete in jih poučila, kako naj živijo s kroničnimi boleznimi. Da je vse potekalo, kot je moralo, so kot vsakič do zdaj odlično skrbeli vodnice in vodniki ter drugi predstavniki Turistične agencije Kompas: Rado, Lili, Krešimir, Stanka, Boris, Simona, Drita, Gregor, Tine in Žiga.
Janez Slapnik iz Komende se je razveselil nagrade: brezplačne udeležbe na prihodnjem srečanju.
Program štiridnevnega srečanja je bil precej natrpan, a kljub temu so naši izletniki našli čas za sončenje in kopanje, sprehode ob morski obali, občudovanje lepo urejenega parka ter umetniških kipov v turističnem naselju Labranda Velaris v Supetarju, glavnem mestu Brača. Mnogi so zvečer imeli še toliko moči, da so sodelovali v nagradnih igrah in zaplesali. Brez glasbe si naših srečanj sploh ne moremo zamisliti, na trajektu in ladji smo prepevali z duom Regula, ob večerih pa zaplesali ob odlični glasbi braške skupine Naranča, ki nam je že ob prihodu pripravila mini koncert.
Duo Regula nas je spremljal že na lanskem srečanju.
Ob slovesu smo si obljubili, da se prihodnje leto spet srečamo. Takrat bomo praznovali kar dve obletnici: polnoletnost naših srečanj in 50. obletnico izhajanja revije Vzajemnost. Še dva dodatna razloga, da se nam pridružite.
