Likerji za vse okuse
Liker se od žganja loči po tem, da je slajši, vsekakor z nižjim alkoholnim deležem in navadno aromatiziran z zelišči, sadjem, začimbami, oreški. Če so nekoč likerje uporabljali zlasti v zdravilne namene, je to danes bolj ali manj aromatičen dodatek sladicam, kavi, kakavu, koktajlom, vsekakor pa priljubljen aperitiv.
Likerji naj bi vsebovali vsaj 100 gramov sladkorja na liter in vsaj 15-odstotni volumski delež alkohola. Le redkokateri je staran, kot je značilnost žganja ali podobnih žganih pijač, nekaj tednov odležijo le zaradi maceracije dodatkov in sproščanja njihovih arom v alkohol. Z njimi so se sladkali in omamljali že v srednjem veku, pravijo zgodovinski viri. Pripravljali so jih večinoma menihi, ki so imeli dostop do zelišč in predvsem tudi do alkohola. Večina še danes poznanih (samostanskih) likerjev pa izvira iz 19.
Prikazan je samo večji odlomek članka. Ogled celotnih člankov je na voljo naročnikom, ki se za ogled članka v celoti lahko prijavijo tu.
Za prijavo potrebujete naročniško številko in PIN. Če ste naročnik, lahko za pridobitev številke PIN pošljete svoje podatke (ime, naslov, naročniška številka) na e-naslov evzajemnost@vzajemnost.si.
Če niste naročnik, se lahko naročite tu.