Kultura kratke
POLETNI FESTIVALSKI UTRIP
Na Ptuju bosta oba poletna meseca napolnjena s pisano paleto kulturnih dogodkov, med njimi sta Festival Arsana z mednarodno glasbeno zasedbo, različnimi glasbenimi zvrstmi od klasike do jazza, vokalne in instrumentalne glasbe in mednarodni festival Art Stays, ki se je uveljavil zlasti na področju likovne umetnosti. Prvič bo na Ptuju Poletna noč, gala koncert slovenske popevke s Simfoničnim orkestrom in Big Bandom RTVS (15. julija). Tradicionalno ostajajo v programu Ptujska poletna noč z glasbo, kulinariko in druženjem, avgustovski Dnevi poezije in vina, Kino brez stropa in XVI. rimske igre, ko nastopijo gladiatorji, senatorji in drugi Rimljani.
V Kranju se bo do 16. septembra zvrstilo več kot 150 dogodkov. To bodo koncerti v letnem gledališču Khislstein, Glasbeni večeri pod grajsko lipo, četrtkovi filmski večeri na Vovkovem vrtu, torkovi kulturni vdihi s predstavitvijo poezije in proze ter petkova druženja na Glavnem trgu. Dogajanje bo popestrilo tudi več festivalov, in sicer festival sodobne odrske umetnosti Kalejdoskop, sklop prireditev Kr-kult-ura, Teden mladih, SubArt festival, Kranfest, Jazz Kamp Kranj, Kranj Foto Fest ter festival za mesto in klavir Pianopolis. Jeseni bosta še festival neukročenega verza Med vrsticami in mednarodni festival likovnih umetnosti.
Na Jesenicah bo vsak julijski in avgustovski torek Torkova kinoteka v banketni dvorani v Kolpernu. Avgusta pa bodo večere napolnili akustični vikendi, koncerti etno in zabavne glasbe ter gledališka predstava na prostem Cvetje v jeseni (prireditveni prostor Kres, 14. avgusta), ki jo je režiral Gregor Čušin.
V Novem mestu bodo med 6. julijem in 26. avgustom Novomeški poletni večeri. Potekali bodo na prostem na treh prizoriščih mestnega jedra s sedmimi koncerti. Teden kasneje bodo sledili tradicionalni večeri s predstavami, literarnimi večeri, koncerti in drugimi prireditvami, je povedala programska vodja Novomeških poletnih večerov Vesna Kelbl Canavan. »Na odru pred Gogino knjigarno bodo nastopili znani komiki, vrhunski mojstri pisane besede, odlični glasbeniki in umetniki, ki bodo poskrbeli za nepozabno in čarobno poletje.« Avgusta se obeta še tradicionalni petdnevni festival pripovedovanja kratkih zgodb Novo mesto Short, ki ga letos pripravljajo v sodelovanju z različnimi literarnimi in založniškimi društvi ter združenji, pripravili bodo po dva literarna in pripovedovalska večera ter okroglo mizo ob izidu antologije slovenske kratke proze Brez milosti. Za konec festivala bodo organizirali zajtrk s prejemnikom novomeške letne nagrade za najboljšo zbirko kratkih zgodb, ki so jo letos preimenovali v nagrado Maruše Krese.
Primorski poletni festival je osrednja prireditev poletnih mesecev v slovenski Istri. V skoraj 30 letih obstoja se je vzpostavil kot pomemben dejavnik kulturnega razvoja, s katerim oživijo prizorišča istrskih mest, med njimi Gledališče Tartini Piran, Avditorij Portorož, Arrigoni Izola, vrt palače Gravisi Butorai in plažo v Valdoltri. Pretežno gledališki in plesni program ponuja žanrsko raznovrstne dogodke iz slovenske in tuje produkcije in veliko pozornosti namenja čezmejnemu sodelovanju. Začel se je julija in bo trajal do konca meseca. Gledališče Koper letos ne sodeluje z njim, pač pa je pripravilo Retrovizor, Festival uprizoritve, glasbe in akademij Fuga, kjer gre za formulo, ki jo poznajo v številnih gledališčih po svetu, po kateri ponovno ponudijo najuspešnejše predstave preteklih sezon. Dodali pa jim bodo »svežo« stvaritev Tadej Toš v prostem slogu. Občinstvo pa bo lahko izbralo igralca večera.
RAZSTAVE
Prej zidovi, zdaj ljudje
V Mestnem muzeju Ljubljana so prepričani, da dediščina nastaja z ljudmi in zanje. Zato so ob 10. obletnici prenovljenega Arheološkega parka Emona, ki združuje 2000-letne in situ ostanke rimske kolonije Emone v središču Ljubljane, postavili panojsko razstavo na zavoju notranjega muzejskega atrija. Želijo si, da bi obiskovalci izvedeli, da v središču Ljubljane poleg zlatega kipca Emonca v parku Zvezda obstajajo še mnogi drugi spomeniki iz rimske preteklosti. Na ogled do 3. septembra.
Zakaj je vaza podobna hiši?
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) je prvič na ogled razstava del arhitektke in oblikovalke Janje Lap. Na pestri in dolgi karierni poti, ki so jo zaznamovali arhitektura, industrijsko oblikovanje, pedagoško in raziskovalno delo ter sistemsko in storitveno oblikovanje, je oblikovala tudi steklo, s katerim je ta izjemna ustvarjalka najbolj zaznamovala slovensko bivalno kulturo. V njem se je preizkusila že sredi petdesetih let. Na britanski šoli Royal College of Art je v najboljših pogojih in pod mentorstvom Roberta Gooddna skupaj s steklopihaškim mojstrom raziskovala različne steklarske tehnike in ustvarila nekatere svoje najbolj znane kose, na primer vazo Kvadrat in kozarce Gubanka. Navdih je iskala tudi v naših starih glažutah. Pred vrnitvijo v Slovenijo je deset let predavala na oddelku za arhitekturo Univerze v Sheffieldu, kratek čas tudi na znameniti šoli Architectural Association School of Architecture v Londonu. Po vrnitvi v domovino konec sedemdesetih pa je bila deset let zaposlena v Iskri kot oblikovalka elektrooptičnih naprav. Na koncu kariere se je posvetila oblikovanju svetil. Na ogled do 5. novembra.
94 slikarskih del Nadežde Petrović
V Galeriji Božidarja Jakca so ob 150. obletnici slikarkinega rojstva pripravili razstavo njenih del, pri čemer so se osredotočili na zgodnje obdobje njenega ustvarjanja. Umetnica je bila ena pomembnejših osebnosti zgodnjega modernizma v Srbiji in vsestranska osebnost, ki se je ukvarjala s slikarstvom, umetnostno kritiko, fotografijo, žensko emancipacijo in političnimi ter nacionalnimi vprašanji. Bila je tudi ena redkih umetnic, ki so v obdobju med letoma 1900 in 1915 dejavno delovale na širšem evropskem umetniškem prizorišču. Njene slike so ob bok postavili 30 slikam slovenskih umetnikov, kot so Anton Ažbe, Ivan Grohar, Matija Jama, Matej Sternen, Rihard Jakopič in Ferdo Vesel. Razstava bo na ogled do 9. julija.
Divji labodi: Nevidne močne ženske
V Galerij Photon razstavljajo fotografinje Anna Fabricius, Silvia Prio, Noémi Szécsi, Maria Contreras Coll, Iza Štrumbej Oblak in Olga Stefatou. Ukvarjajo se z vprašanji spola, statusa in vlog, ki predstavljajo različne ženske strategije, s katerimi vzpostavljajo čustvene, seksualne, ekonomske ali socialne možnosti za njihovo posamezno opolnomočenje v določenih, manj običajnih življenjskih situacijah in okoljih, ki so nenaklonjena njihovim nekonvencionalnim izbiram. Do 28. julija.
FILM
Film pod zvezdami, tradicionalni letni kino na grajskem dvorišču, ki ga Kinodvor že vrsto let pripravlja v sodelovanju z Ljubljanskim gradom, bo med 13. julijem in 5. avgustom. Na 24 zaporednih večerih bo na ogled ponudil izbrane odmevne filme pretekle kinematografske sezone, prepletene s svežimi predpremiernimi in premiernimi naslovi. Sezono kina na prostem bodo sklenili z Letnim Kinodvorom na Kongresnem trgu, kjer bodo od 21. do 24. avgusta prikazali štiri vrhunske filmske stvaritve, posvečene pomembnim filmskim obletnicam. S to brezplačno prireditvijo, ki vsako leto pritegne vedno več domačih in tujih obiskovalk in obiskovalcev, se mestni kino postavlja ob bok primerljivim in pomembnim projektom s področja kulturnega turizma v Locarnu, Dunaju, Parizu, Londonu in Bologni.
