Nekdanji učenci jo radi povabijo medse

Zgodbe | oktober '23

Kam nas pelje življenje 

Prvi povojni maturantje celjskega učiteljišča, ki so se šolali v letih od 1948 do 1952, so svojo poklicno pot praviloma začenjali v odročnih krajih Slovenije, kjer so najbolj potrebovali učitelje. Največkrat so bile to hribovske vasi brez prometnih povezav, primanjkovalo je potrebnih stvari za življenje in delo. Toda mladi entuziasti, polni volje in ambicij, pravih težav niso toliko občutili.

Tako pravi Ana Jernejc Skok iz Prebolda, ki se vsako leto srečuje s sošolci in sošolkami, žal jih je od devetdesetih živih še okrog dvajset. Pred enajstimi leti so ob 60. obletnici mature izdali tudi zbornik, ki na več kot 400 straneh predstavlja njihove življenjske zgodbe. Letos se je v Celju zbralo samo sedem sošolk, poleg Ane še Minka Salobir Hergouth, Milena Veršnik Zidar, Vida Vezočnik Bukovec, Jožica Bucej Kovač, Božena Šalamon Tušar in Mira Lorenčak Žerjav, a z veseljem so se spominjale časov, ko so skupaj gulile šolske klopi in se po maturi razkropile na vse konce Slovenije.