Št. 10, oktober 2023

Kazalo

Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Medgeneracijski posvet o zdravstvu, sociali in sožitju Cilj posvet, ki ga je 14. septembra pripravila Medgeneracijska koalicija Slovenije v prostorih parlamenta, je bil prispevati k boljšemu razumevanju in reševanju ključnih vprašanj vseh generacij, še posebej v luči nedavnih katastrofalnih poplav. Udeleženci so med drugim govorili o pomanjkanju stanovanj in družinskih zdravnikov in pomanjkljivostih štipendijske politike.

Izzivi prenove pokojninskega sistema Osrednji temi letošnje že 6. Konferenca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki se je sredi septembra odvijala v Portorožu sta bili pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zdravstveno zavarovanje. Ugledni predavatelji so postregli s podatki, ki kažejo, da je Slovenija javnofinančno stabilna, gospodarstvo in trg dela pa v dobri kondiciji. Oboje pa je temeljni predpogoj za stabilnost in dobro poslovanje sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Še o vdovski in deli vdovske pokojnine Na uredništvo se je obrnila bralka, ki je v julijski Vzajemnosti prebrala prispevek o ponovni uvedbi zagotovljene vdovske pokojnine, ni pa zasledila, da je predviden dvig dela vdovske pokojnine iz 15% na 25%. Njena starostna pokojnina z 38,4 leti pokojninske dobe znaša 762,70 evra in ko se je leta 1999 upokojila, je bila to povprečna starostna pokojnina. V teh letih je zelo padla. Mož je imel 30 let delovne dobe in je že 32 let pokojni. Za skupnih 68 let prigarane delovne dobe znaša njena pokojnina 846,38 evra, zato sprašuje, ali je to pošteno? Odgovarja generalni direktor Zpiz Marijan Papež:

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja Janez Tekavc Bralkin sin se je pred leti ločil. Z njim sta v stanovanju, ki je v njeni hiši, ostala njegova sinova, hči pa se je preselila k svoji materi - bivši sinovi ženi. Sin se je nato vnovič poročil in sedaj namerava urediti mansardo v bralkini hiši. Bralko pa skrbi, ali bo nova snaha dedovala po njem, če bi umrl pred njo, in s tem prikrajšala bralkine vnuke. Zanima jo tudi, ali bo sedanja snaha lahko uveljavila nujni dedni delež ali se mu odpovedala ter kako je s tako imenovano predporočno pogodbo.

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Vasici, ki ju je zaznamovala najstarejša Slovenka Sosednji gručasti vasici ležita v Velikolaški pokrajini zahodno od Velikih Lašč, njuni nadmorski višini pa sta le nekaj manj kot 600 metrov (575 in 580 m). V občini Velike Lašče je od 88 naselij kar 80 takšnih, v katerih živi manj kot sto prebivalcev. Med slednjimi sta tudi naselji Opalkovo in Podulaka, v katerih po podatkih Statističnega urada prebiva 31 oziroma 44 prebivalcev. Vendar pa se za tokratni izbor krajev v tej rubriki nismo odločili zaradi njune prebivalstvene majhnosti, marveč zato, ker se je na Opalkovem 28. oktobra leta 1912 rodila najstarejša Slovenka, upokojena pletilja Julijana Zakrajšek, ki zdaj živi v hiši pranečaka Tonija Vintarja na slab kilometer oddaljeni Podulaki in ki se, kot pravi, med prebivalci obeh vasi zelo dobro počuti.

Brez odra mu živeti ni  Če ne bi bilo covida, bi Matjaž Eržen iz Škofje Loke pred dvema letoma slovesno praznoval šest desetletij gledališkega ustvarjanja na odru Kulturnega društva Loški oder Škofja Loka.

Radost, pogum in velikopoteznost Pogovor z Barbo Štemberger Zupan in njenim možem Nikom Zupanom iz Vogelj v občini Šenčur je segel od zanimivih zgodb prednikov pa vse do njune predanosti umetniški keramiki. Navdih in moč za svoje delo dobivata tudi iz preteklosti, kjer ima prav posebno mesto Barbin stari ata Franc Golc. »Nam vnukom je pustil pečat radosti do življenja, ki se prenaša tudi na pravnuke. Kljub težkim preizkušnjam je v sebi zadržal otroško dušo.«

Iz male Mete sta zrasli velika Eta in Natureta Kamnik je bil nekoč močno industrijsko mesto z uglednimi tovarnam. Med njimi je bila tudi Živilska industrija Kamnik, ki je združevala tovarno testenin Triglav na Šmarci, Kvasarno v Mengšu in Eto Kamnik. Preživela je le Eta, ki letos praznuje častitljivih 100 let.

Ne živi za nazaj! Tisti dan sta bila na sporedu dva prav posebna športna dogodka. Tekma na evropskem prvenstvu v odbojki, v Ljubljani pa se je začel veliki mednarodni teniški turnir. Sedela sva ob njegovi hiši v Kolovratu v Ljubiji blizu Mozirja, kamor se je preselil pred ohoho leti.

Nekdanji učenci jo radi povabijo medse Prvi povojni maturantje celjskega učiteljišča, ki so se šolali v letih od 1948 do 1952, so svojo poklicno pot praviloma začenjali v odročnih krajih Slovenije, kjer so najbolj potrebovali učitelje. Največkrat so bile to hribovske vasi brez prometnih povezav, primanjkovalo je potrebnih stvari za življenje in delo. Toda mladi entuziasti, polni volje in ambicij, pravih težav niso toliko občutili.

IZBRSKANO IZ SPOMINA

Gabriel je preprečil, da bi povodenj zalila Ljubljano Če pogledamo zemljevid Ljubljane ali jo vidimo iz zraka, opazimo, da dobršen kos osrednjega, starega dela mesta z gradom ter del četrtne skupnosti Kodeljevo obkroža voda. Ljubljanski ‘otok’ je nastal leta 1780, ko je bil med Trnovim in današnjim Športnim parkom Kodeljevo izkopan oziroma zgrajen dva kilometra dolg Gruberjev prekop.

Siva mrena: zamegljen in neoster vid »Pri približno 90 odstotkih ljudi, starih od 75 do 85 let, se pojavi siva mrena, katarakta, oziroma zamotnitev naravne očesne leče. Zoper to motnjo vida ne pomaga nobeno zdravilo. Ko pride enkrat do nje in moti vsakodnevna opravila, tudi branje, šivanje, šofiranje, gledanje televizije itd., obstaja en sam način zdravljenja: operacija!«

Koža, lasje in nohti – ogledalo zdravja Včasih se pošalim, da je moje ogledalo moj vsakodnevni jutranji zdravnik. Pri njem preverim, kakšno je trenutno stanje. Pobožam se po obrazu, rokah in nogah.., saj je otip kože zelo pomemben. Tudi moja ''kuštrava glava'' mi razkrije veliko in nohti tudi ...

Mediteranska dieta naj bi varovala pred demenco Mediteranska dieta, bogata s sadjem, zelenjavo, oreški, morsko hrano in izdelki iz polnozrnate moke utegne ščititi starajoče se možgane, so zapisali v reviji BMC Medicine.

Navezanost je lahko zvezanost Svet se spreminja in mi z njim. Otroke tako že od majhnih nog učimo, kako pomembno je, da loči svoje stvari od sosedovih, svoje igračke od tujih, svoje ideje od razmišljanja drugih. Žal na vsakem koraku opažamo, kako je vedno bolj poudarjen individualizem, tekmovanje se umika sodelovanju, ljudje pa vedno bolj hlepimo po več in več.

Jedi s porom Por je čudovita zelenjava, ki na vrtu zdrži zelo dolgo, do prve zmrzali in še dlje. Navadno ga vsaj zgodaj na pomlad, ko se zemlja otopli, izpulim in porabim kot prvo zelenjavo z vrta. To je tudi potrebno, saj že kmalu spomladi začne v sredici poganjati trdo neužitno steblo, iz katerega naposled dobimo krasen cvet.

S pravilnim dihanjem do polnega življenja Dihati pomeni mnogo več kot zgolj zajemati zrak v pljuča in ga iz njih iztiskati. Dihanje je samodejno in z njim se ne ukvarjamo kaj dosti, vsak pa je že izkusil, da nanj vplivajo telesno in duševno počutje, telesna aktivnost, čustva, razpoloženje in še kaj. S zavestnim dihanjem pa je mogoče tudi obrnjeno – recimo zmanjšati bolečine, izboljšati spanje ali znižati krvni tlak.

V deževno jesen V prihodnjih mesecih nas bodo spremljali meglena jutra in deževni dnevi. Marsikoga bo vreme odvrnilo od želje po sprehodih ali celo nujnih odhodih od doma, pa vendar moramo biti oblečeni tudi za take priložnosti.

Vsakdanja hoja Ali je vaše telo med hojo sključeno in korak zastaja? Ali morda s petami premočno udarjate ob tla in tresljaji povzročajo nelagodje v hrbtenici in po vsem telesu, pa vam tega ni nihče nikoli povedal? Ali pa je vaš korak krajši, drsajoč, kot morda posledica premalo gibanja? Prepričana sem, da lahko skoraj vsak, kdor se odloči, svojo hojo izboljša in s tem naredi ogromno zase.

KRATKE ZDRAVSTVENE

Zaprtost je pogosta nadloga Zaprtost je nadloga, s katero se občasno sreča vsak. Razlogi zanjo se skrivajo v nepravilnostih črevesnega mišičja, v anatomiji črevesja ali težavah s prebavo, povezanih z encimi, hrano in nekaterimi bakterijami.

Nad prehlad z eteričnimi olji

Za manj stigme pri demenci V Sloveniji se o dejanskem številu oseb z demenco ugiba, po nekaterih podatkih jih je manj kot 40 tisoč, po drugih že blizu 50 tisoč. Vsekakor pa bo število v prihodnjem desetletju močno naraslo, čas pa bo pokazal, koliko bok zmanjševanju stigme glede bolezni, hitrejši zdravstveni obravnavi ter boljši skrbi za bolnike pomagala nacionalna strategija, ki jo je julija sprejela vlada.

Martinovanje v Medžimurju

Kam so se skrili škrati? Teme bajeslovja, mitologije, bajnih bitij, pripovedništva so morda nekoliko nenavadne za muzejsko razstavo pa vendar smo se v Dolenjskem muzeju ob Unescovem letu varovanja nesnovne kulturne dediščine muzeju odločili prav za to tematiko.

Prostovoljci bi v Vipavski dolini znova naselili jerebico V Jerebičjem dolu, ki se nahaja ob reki Vipavi pod Zemonom, so se v začetku poletja razveselili sedmih jerebičjih malčkov, ki so se v izvalili v naravi in ne v umetnih valilnicah. Če vemo, da je jerebica v naši državi praktično iztrebljena, je dosežek članov študijskega krožka Avgurij Ljudske univerze Ajdovščina, lep uspeh v luči zelenega izobraževanja in vzgoje za trajnostni razvoj.

Nekaj vtisov iz Albanije Ko smo iz Podgorice, nekdanjega Titograda, v Črni gori, prečkali mejo, sem bila prijetno presenečena. Vsi ljudje, ki smo jih srečali, od carinikov naprej, so bili prijazni. Čutili smo, da smo dobrodošliin tak vtis sem dobila med celotnim potovanjem. Zabeležila sem nekaj vtisov, saj sem bila prvič v Albaniji.

Poznate mrtvi prst ali modri fižol? Jesensko barvitost vrta lahko popestrite z mrtvim prstom, ki ima užitno notranjost strokov. Ta modri fižol je prezimno trden grm, ki ga lahko sadimo na vsak vrt. Ne ogrožajo ga bolezni in škodljivci, obrezovanje ni potrebno, pridelek pa je zagotovljen.

Narava tudi preseneti Tokrat pišemo o zgrizenih električnih kablih in o kot plastika otrdelih gumah. To sta že dva znaka za večjo previdnost, ko se približuje zima.

Kratek pončo V hladnih jesenskih jutrih je kratek pončo udobna dopolnitev tanke prehodne jakne. Pogreje nas čez rame, hkrati pa nas ne ovira pri raznih opravilih, kot je vožnja avta ali kolesa. Zelo uporaben pa je tudi v notranjih prostorih, preden se začne kurilna sezona ali pa tudi kasneje, če želimo prihraniti kakšen evro pri kurjavi.

Gorenjec pri Štajercih Je pravi Gorenjec. Rodil se je v vasi Zduša nad Kamnikom, odkar pa je oženjen, živi na Šenturški gori nad Cerkljami. Vedno mu je bila všeč Avsenikova glasba, kasneje tudi glasba Alpskega kvinteta, ko pa je pričel tudi sam pisati glasbo, je delal tako, kot je mislil, da je prav. Ljubitelji narodno-zabavne glasbe Roberta Smolnikarja že kar dolgo poznajo, tudi zato, ker je bil član različnih ansamblov.

Verjamem v dobro in slabo energijo Drago Potočnjak poznamo kot dramsko in filmsko igralko, dramsko pisateljico, gledališko pedagoginjo in dramsko terapevtko. Konec letošnje gledališke sezone se je upokojila po 41. letih dela v Slovenskem mladinskem gledališču, kjer je soustvarila več kultnih predstav. Igrala je v nekaj filmih in televizijskih dramah. Je avtorica več kot petnajstih igranih dram, več desetin radijskih iger in prva ženska prejemnica Grumove nagrade ter številnih drugih. Aprila naslednje leto bodo v Mestnem gledališču ljubljanskem uprizorili njeno novo dramo Teci, Maša, teci. Ostaja aktivna upokojenka. »Časa imam vedno premalo. Zamujam,« prizna.

Kultura kratke

Zelišča za čaj ali kopel Gojenje dišavnic in zelišč na terasi je odličen način, da jih imamo vedno pri roki. V poletnih dneh si iz njih pripravljamo osvežujoče napitke, v hladnih nas prijetno ogrejejo s čajem ali pa sprostijo v dišeči topli kopeli.

Vezenje s križnim vbodom Domneva se, da je križni vbod nastal s pojavom prvega vboda pri šivanju oblačil iz živalskih kož. Najstarejši vzorci križnega vboda so bili najdeni v egiptovskih grobnicah, zahvaljujoč suhemu podnebju so zelo dobro ohranjeni.

Pride tak dan

Bleščavo razkošje ogledalc Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Nihče več ne žvižga V sklopu tradicionalne prireditve Mesto žensk, ki bo v Ljubljani potekala od 3. do 14. oktobra, bo mogoče videti tudi gibalno plesno predstavo Nihče več ne žvižga. Predstava, ki povezuje enajst nastopajočih v starosti od 27 do 74 let, je del mednarodnega projekta, njena posebnost pa je prav starostni razpon nastopajočih.

Prilagoditev kopalnice, (1. del) Pred mnogimi so težki časi, ko bodo na tak ali drugačen način začeli ustvarjati dom na novo. Dom bo treba prenoviti ali celo zgraditi na hitro in mnogi bi rekli, ne komplicirajmo. A ravno zdaj je priložnost, da premislimo, sami ali še bolje s pomočjo strokovnjaka, kaj lahko storimo bolje, drugače in s tem marsikaj dobrega pridobimo. Ne ponavljajmo starih napak in si vzemimo trenutek, da nanizamo tisto, kar bi spremenili in popravili v novih prostorih.

Predupokojitvene aktivnosti za aktivno in varno starost Prehod iz aktivnega delovnega procesa v upokojeni čas stroka omenja kot najtežjo življenjsko recesijo, ki pomeni veliko spremembo v življenju vsakega izmed nas. Temu preskoku se lahko veselimo, če ga sprejemamo pozitivno in kot začetek novega, tudi ustvarjalnega obdobja, le na drugačen način.

DRUŽENJE

Skrbi za starejše moramo nameniti večji pomen in ugled Na področju skrbi za starejše že desetletje bolj ali manj gasimo posamezne požare, ne rešujemo pa celostne problematike, pravi Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS). Kot pravi sogovornik, skušajo ustvariti čim bolj stabilno okolje za izvajanje dejavnosti, kar postaja zaradi pomanjkanja kadrov in neprimerne metode določanja cen socialnovarstvenih storitev vse težje.

Več podpore družinskim oskrbovalcem V Sloveniji doma nekoga oskrbuje vsak peti do deseti državljan, kar pomeni precej preko 200.000 ljudi. Implementacija zakona o dolgotrajni oskrbi bo ena največjih prelomnic za področje družinske oskrbe v Sloveniji do sedaj, opozarjajo na Inštitutu Antona Trstenjaka ob 6. oktobru, Evropskem dnevu družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev.

NOVICE OD VSEPOVSOD

Smernice za učinkovitejše in dostopnejše zdravstvo Na ministrstvu za zdravje so predstavili prednostne naloge zdravstvene politike za prihodnji dve leti, ki naj bi pripomogle k večji kakovosti, dostopnosti in učinkovitosti v zdravstvenem sistemu ter večji ozaveščenosti pacientov.

Starejši niso breme družbe

Dobra smrt

Žalovanje za dragimi in spoštovanje mrtvih V prejšnjih dveh številkah smo predstavili dva programa sodobne integrirane dolgotrajne oskrbe: paliativno zdravstveno oskrbo bolnika, ko mu z zdravstvenimi storitvami ni več mogoče povrniti zdravja, ter sodobni hospic – to je humano spremljanje umirajočega. Hospic zna poskrbeti, da ima človek, ki se mu življenje izteka, na primeren način zadovoljene telesne, duševne in socialne potrebe ter da najbližji ob njem smiselno zaključujejo skupno življenjsko pot. Danes se bomo ustavili ob človeških nalogah po tem, ko se je oskrba s smrtjo zaključila – pri žalovanju, spoštovanju mrtvih in drugih ustvarjalnih izzivih človeške umrljivosti.

Temni oblaki

Umetna inteligenca – krasni novi svet Za ene je to »krasni novi svet.« Za druge »kompleksen izziv družbe.« Tretji se vsega skupaj še ne zavedajo povsem. Vendar je dejstvo, da gre za »novo in veliko stvar.«

SVET IN MI                                                                                         

Hujše od materialne revščine