Predupokojitvene aktivnosti za aktivno in varno starost
Prehod iz aktivnega delovnega procesa v čas upokojitve stroka omenja kot najtežjo življenjsko recesijo, ki pomeni veliko spremembo v življenju vsakega izmed nas. Tega preskoka se lahko veselimo, če ga sprejemamo pozitivno in kot začetek novega, tudi ustvarjalnega obdobja, le na drugačen način.
Da se izognemo strahu in stresu, si moramo že prej poiskati poti in načine, kako se bomo lotili reševanja določenih problemov in skrbi, ker se poslavljamo od poznanega delovnega okolja. Seveda, vsakdo se na to odziva skladno s svojimi zmožnostmi, željami in prioritetami v konkretnem socialnem okolju. Vselej pa je potrebno, da še naprej krepimo samozavest, samospoštovanje in ne dovolimo, da bi nas potlačili predsodki o starosti, ki jih v naši družbi ni malo. Ozaveščati moramo lastne potenciale, s katerimi lahko še vedno doživljamo zdrav in ustvarjalen vsakdan, in ostali bomo enakovreden član širšega družbenega okolja z delom, ki ima nam primerne vsebine in obseg.
Kot rečeno, vsako novo obdobje pripelje na razpotje z novimi situacijami in ovirami, pri čemer je vedno odločilen naš odziv nanje, torej naša zmožnost analiziranja, reševanja in ukrepanja. Zavedati pa se moramo, da te lastnosti, ko se staramo, postanejo oslabljene. Še vedno imamo znanje in izkušnje, vendar se je laže zatekati v preteklo obdobje z razmišljanjem, kaj nam je dajalo smisel življenja, kaj nas je delalo pomembne in družbeno odgovorne. To je čas, ko se moramo odločiti za smer poti v prihodnost – poiskati in sprejeti nove možnosti ali se pridružiti tistim izgubljenim v pesimistični neaktivnosti.
Najti tisto, kar nas izpolnjuje
Spremembe najprej začutimo, nato jih začnemo analizirati, znajdemo se pred dilemo – prihodnost je naša, kako smo pripravljeni na nov življenjski slog? Najprej moramo ugotoviti, kaj nam bo izpolnjevalo upokojensko življenje, ali želimo kakovostno tretje (četrto!) življenjsko obdobje, ali bomo znali ohraniti lastno identiteto in se ne predati predsodkom staranja. Tukaj pa se vse prevečkrat znajdemo osamljeni v dilemi, brez pravih poznavanj in pomoči, nihče nas ni opozoril na pojav sprememb, še manj, kako jih premagovati. Tedaj moramo poiskati pomoč, najprej v svojem okolju. Odprimo se življenju okoli nas, raziščimo tukajšnja dogajanja. Nenadoma bomo odkrili, da nas obkrožajo ljudje, polni življenjske sile, združeni v najrazličnejših skupinah: društvih upokojencev, društvih z uporabnimi vsebinami za starejše – kulturnih, športnih, zdravstvenih, sodelujmo z institucijami, kot so krajevne knjižnice, muzeji, dnevni centri aktivnosti. Vključitev v organizirane dejavnosti nam pomaga vzdrževati telesno, duševno in kognitivno sposobnost za kakovostno življenje v starosti, krepi samopodobo in samozavest, pelje v pozitivno smer in osebno rast. Vseživljenjsko izobraževanje je ključnega pomena pri usvajanju veščin za vsako tranzicijo v življenjskem ciklusu.
V navedenih dejavnostih se ustvarjajo široke socialne mreže, ki jih krepi predvsem prostovoljstvo, ki upokojenim omogoča, da svoje znanje, življenjske izkušnje prenašajo in delijo z mlajšimi generacijami. V skupnem interaktivnem medgeneracijskem dogajanju se naučimo razmišljati o doživljanju starosti, o upokojenski dobi, in že predvidevamo, kako pripraviti načrt osebnega življenja po upokojitvi v osebno in družbeno korist.
Ena od smernic za izboljšanje življenja starejših je priprava na upokojitev. Žal v naši družbi še nimamo celostno dodelane strategije zaključevanja aktivnega delovnega procesa in vstopa v upokojitev kot v tujini. So pa v zadnjih letih potekali nekateri parcialni poskusi. Edinstven primer sistemske rešitve priprave na upokojitev ima ministrstvo za obrambo (MORS). Ko smo se pred nekaj leti v Društvu upokojenih pedagoških delavcev Slovenije (DUPDS) seznanili z njihovim projektom, smo bili prepričani, da tako obliko pomoči k lažjemu prehodnemu obdobju potrebuje vsak, ki je tik pred upokojitvijo. Dognano je, da je prav izobraževanje dodana vrednost pri prilagajanju in motivaciji za aktivno vključevanje v družbo. In tu je poudarjena naša vloga izobraževalca. Izkušnje in obvladovanje veščin so nam v pomoč v skupini in širšem okolju. Pedagoški delavci smo projekt poskusno usmerili v pedagoški prostor. Tako smo že leta 2015 z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) začeli razvijati idejo o projektu Predupokojitvene aktivnosti strokovnih delavcev na področju VIZ za aktivno in varno starost. Prva pilotna izvedba je bila leta 2017, ponovljena leta 2018. Kot popolna novost v pedagoških sredinah je bila sprva deležna kar precej nerazumevanja in nezaupanja. Vendar je evalvacija začetnega seminarja pokazala izredne rezultate. Udeleženci so izražali odlične ocene, zadovoljni so bili predvsem z novimi spoznanji in usmeritvami, kako sprejeti in aktivno doživljati novo obdobje. Da je ozaveščanje delavca pred upokojitvijo nujno, smo še izraziteje spoznali pri drugem seminarju. Število udeležencev se je podvojilo, tako izvajalci kot udeleženci so izražali željo po nadaljevanju. Žal spremenjeno vodstvo na ministrstvu ni imelo najmanjšega razumevanja za te želje in potrebe. Niso bili zmožni ali niso hoteli dojeti, kakšno pridobitev je pomenila ta novost. Pedagoški delavci so jo sprejeli kot motivacijsko dodano vrednost za izvajanje pedagoškega dela, pa tudi kot naklonjen odnos do resorja. Poleg tega je projekt pomembno sovpadal z akcijskim načrtom v sklopu Strategije dolgožive družbe. Negativen odnos odgovornega resorja ter nepričakovana splošna zdravstvena situacija sta postavila naš projekt predupokojitvenih seminarjev v začasno mirovanje.
Po zgledu drugih držav mora biti to področje sistemsko in zakonsko urejeno, ker le tako postane ustaljena obveza, vnaprej znana delavcem, sicer se program izgubi v morebitnih subjektivno ugodnih izvedbenih pogojih in občasno zainteresiranih izvajalcev. Potrditev navedenega dokazuje prav ministrstvo za obrambo z motivacijskim pristopom k delavcem in učinkovito realizacijo, saj je redno izvajanje predupokojitvenih dejavnosti omogočeno z uzakonjenimi resorskimi dokumenti. Naš projekt, ki je vključeval le pedagoške strokovne delavce, s svojo zasnovo lahko pomeni izhodišče za razvoj teh aktivnosti za druga področja. Zato Društvo upokojencih pedagoških delavcev priporoča vladi, da čim prej sistemsko uzakoni pripravo na upokojitev na nacionalni ravni.
