Koža, lasje in nohti – ogledalo zdravja
Prehrana
Včasih se pošalim, da je moje ogledalo moj vsakodnevni »jutranji zdravnik«. Pri njem preverim, kakšno je trenutno stanje. Potrepljam se po trebuhu in ga pohvalim – ali tudi ne. Pobožam se po obrazu, rokah in nogah ..., saj je otip kože zelo pomemben. Tudi kuštrava glava mi razkrije veliko, prav tako tudi nohti. Med jutranjo telovadbo testiram kosti in vezi kot »gibalni aparat« svojega telesa.
Kaj nam tak jutranji zdravnik lahko pove in kako pomaga? Najprej koža. Ta mora biti na otip prijetna, gladka in napeta, žametna, dovolj mastna in primerno vlažna. Celice kože so zgrajene iz aminokislin, ki so osnova beljakovin. Kakovost beljakovin, ki jih zaužijemo, se meri po tem, koliko beljakovin, lastnih našemu telesu, bo telo izdelalo iz zaužitih beljakovin. Od tega je odvisno tudi naše počutje, kar se lahko izmeri: če imamo osem gramov beljakovin na deciliter krvi, potem je naše počutje dobro in koža odlična. Če bo manj kot šest gramov beljakovin na deciliter krvi, potem se bomo počutili slabo, utrujeno, koža pa bo uvela in mlahava.
Dovolj beljakovin bomo imeli, če bomo uživali zadosti mleka in mlečnih izdelkov, mesa, rib, jajc, stročnic in ajde. A to nam nič ne pomaga, če nimamo urejene želodčne kisline, kar je pogosta težava pri starejših. Beljakovine se prebavljajo v želodcu, zato so ustrezna kislost v želodcu ter dovolj prebavnih encimov odločilnega pomena za prebavo beljakovin. Beljakovine so nekakšni »zidaki« ali gradniki celic, maščobe z omega-3, omega-6 in omega-9 pa so kot malta, ki te zidake povezuje. Da v koži ne bo razpok za vdor škodljivih snovi v telo, poskrbijo naravni vitamini skupine B. Jedi, bogate z minerali, zlasti z bakrom, zagotovijo, da bo koža žametna (fižol, grah, slive ...), mehkobo kože pa zagotavlja kalcij.
Za obnovo kože uživajmo jedi z jodom (čebula in morska hrana). Če opazimo hrapavo kožo, razpokano in luskavo, nam primanjkuje cinka, vitaminov skupine B, zlasti B5, pa tudi vitamina A in esencialnih maščobnih kislin. Razbarvanost kože, vitiligo, kaže na pomanjkanje snovi, imenovanih psoraleni, ki jih vsebujejo zelena, limone in pomaranče. Hkrati primanjkuje karotenoidnih snovi in vitamina B6. Luskinasta koža na nosu in razpoke v kotičkih ustnic opozarjajo na premalo vitamina B2, mastna luskavost kože pa na pomanjkanje vitamina B3. Suha koža je posledica pomanjkanja vitamina C in kalija. Če je vitamina C dovolj, je kolagen v koži čvrst, sicer se strjuje, izgublja vlago, kapilare so manj prožne, koža pa je zgubana.
Vendar so lahko težave še bolj kompleksne, na primer kuperoza ali razpokane podkožne kapilare. Ultravijolični žarki stanjšajo kožo, pomanjkanje flavonoidov pa zmanjša prožnost sten žilic. Težavo blažimo in preprečimo, če uživamo več flavonoidnih snovi, česen, por in čebula pa raztopijo morebitne strdke. Priporočljivo je uživati tudi vitamin K, ki ga je veliko v špinači, brokoliju in zelenem čaju. Pod vplivom probiotičnih bakterij vitamin K nastaja tudi v črevesju. Strije na koži zmanjšamo in odpravimo z jedmi, ki vsebujejo veliko cinka, ter z vitaminom C. Pri dermatitisih je pomanjkanje hujše; primanjkujejo vitamin A in vsi vitamini iz skupine B, mineral, cink ter esencialne maščobne kisline. Pri ekcemu zasledimo pomanjkanje cinka ter folne kisline, vitamina B12 in holina. Pri aknah koristijo vitamin A, karotenoidne snovi, kalij, vitamin E in cink.
Drugi pokazatelj so lasje
Za čvrste in svilnate lase potrebujemo dobre beljakovine, še zlasti aminokislini cistin in metionin. Cistin vsebuje žveplo, metionin, ki je esencialna, pa žveplo veže. Metionin je v fižolu, ribah, jajcih, česnu, soji, jogurtu in rdečem mesu. Žvepla je veliko v jajcih, svinjini, leči, rdečem fižolu in grahu. Obe aminokislini sta sestavini keratina, ki je temeljno gradivo za lase. Za trdnost las so potrebna še vlakna, ki so v fižolu in grahu. Cistin se med presnovo spremeni v cistein; ta pomaga odstranjevati strupene snovi iz telesa.
Za boljšo presnovo teh aminokislin priporočam zlasti ananas, ker ima veliko encima bromelaina, ter papajo, ker ima encim papain. Cepljenje las preprečujejo omega-3-maščobne kisline, trdnost las pa povečuje uživanje vlaknin, ki jih dobimo v stročnicah, na primer grahu, fižolu ... Zelo pomembno je že zgodaj naučiti otroke uživati tudi stročnice, ker se jih po navadi branijo. Prav je, da že malčke naučimo upoštevati uravnoteženo prehrano, ki vsebuje vse hranilne in zaščitne snovi. Če se lotimo zdrave uravnotežene prehrane šele, ko smo starejši, smo veliko že zamudili in bomo potrebovali veliko več časa, da odpravimo primanjkljaj.
Že bežen pregled pri »jutranjem zdravniku« nam razkrije, ali imamo prhljaj. Ta opozarja, da so fosfolipidne snovi v celični membrani napadli prosti radikali, saj se je celična beljakovina oksidirala in odluščila. V prehrani moramo povečati količino zaščitnih karotenoidov, flavonoidov, vitaminov E in C ter selena. Selen na poseben način varuje celice pred prostimi radikali.
Prehitro sivenje ni samo lepotni problem. Kaže namreč na pomanjkanje vitaminov B5, B6, B9 in na odsotnost beljakovin. Pri nekom, ki je mlad in prezgodaj siv, lahko sklepamo, da mu želodec ne deluje dobro in ne prebavlja beljakovin v zadostni meri. Vse to je lahko posledica hudega stresa in živčnosti. Pri sivenju je opaziti tudi neravnovesje med bakrom in cinkom. Cink preprečuje, baker pa omogoča sivenje. In če smo hudo živčno napeti, nam vedno primanjkuje cinka. Uživajmo suhe slive, ki imajo idealno razmerje med bakrom in cinkom.
Močno izpadanje las je znak, na katerega se moramo takoj odzvati, saj telo ne dobiva dovolj hranilnih snovi. Lahko je posledica presnovnih motenj, zamašenih kapilar, čustvenih pretresov, hormonskih motenj ali znak avtoimunskih bolezni. Treba je uživati več flavonoidnih snovi ter več vitamina C in vitaminov skupine B, zlasti biotina in cinka. Suhi, krhki, razcepljeni in tanki lasje potrebujejo več esencialnih maščobnih kislin ter vitamina A, joda in silicija. Pri mastnih laseh pa primanjkuje vitamina B2.
Nohti razkrijejo primanjkljaje
Hitro nam razkrijejo, kaj nam primanjkuje. Vzdolžne brazde na nohtih povedo, da celice ne dobijo dovolj snovi, zlasti beljakovin. Pri starejših to kaže na pomanjkanje želodčne kisline, zato je treba v takem primeru takoj začeti uživati kakovostne aminokisline iz jajc, mleka, stročnic in mesa. Bele lise na nohtih kažejo na pomanjkanje cinka in slabo encimsko dejavnost v telesu – celice so pogosto lačne. Če so nohti pretirano ploščati ali pretirano izbočeni, nam primanjkuje železa. Če se cepijo, kaže na pomanjkanje kalcija in magnezija. Daleč največ kalcija in magnezija, fosforja in vitamina D v pravilnem razmerju imajo jajčne lupine. Zaradi pomanjkanja vitamina A pa se lupi obnohtna kožica.
Pri skrbnem pregledu moramo poleg zunanjih vidnih znakov upoštevati še razpoloženje, energijo, morebitno razdražljivost, slab spomin in podobno. Zanesljivo je mogoče reči, da nam nikoli ne primanjkuje ene same snovi v telesu, marveč je pomanjkanje kompleksnejše.
Podobno kot se vse v naravi prepleta, se prepletajo tudi naše pomanjkljivosti in enako tako jih moramo – v prepleteni celoti – tudi reševati. To lahko razmeroma preprosto dosežemo: uživajmo naravne snovi, kajti v njej so vse stvari sinergično povezane, z bogatim učinkom na naše telo. Oglejmo si roke, lase in nohte, preštudirajmo, kaj uživamo in kakšno delo opravljamo, ter ugotovimo, česa nam primanjkuje in kaj moramo storiti, da povrnemo zdravje celicam. Tak način je uporabljal tudi naš družinski zdravnik v mojih otroških časih.
Ajdova kaša s skuto in jabolki za lepše lase: 150 g ajdove (ali prosene) kaše stresemo v vrelo mleko in pustimo, da se napoji, ter skuhamo do mehkega. Ohlajeni kaši dodamo 2 žlici kisle smetane, 60 g skute, eno jajce, 50 g rjavega sladkorja, muškatni orešček, po pest zmletih oreščkov in namočenih rozin in eno narezano jabolko. Pečemo 20 minut pri 180 stopinjah. Ponudimo toplo ali hladno, prelito s sadnim sokom.
Sok za lepšo polt: pol kumare, korenček, veliko pest solate, 2 stroka česna, malo soli in limoninega soka ter kefir zmeljemo v mešalniku in spijemo.
