Umetna inteligenca – krasni novi svet
Prof. Jože Gričar
Za ene je to »krasni novi svet«, za druge »kompleksen izziv družbe«. Tretji se vsega skupaj še ne zavedajo povsem. Vendar je dejstvo, da gre za »novo in veliko stvar«.
Da je to tako, pove tudi zaslužni prof. Jože Gričar, ki že vrsto let spremlja razvoj orodij umetne inteligence.
»Po novembru 2022 je na internetu zakipelo objavljanje člankov o uporabi orodij umetne inteligence. Razlog za to je bila objava orodja ChatGPT podjetja OpenAI s sedežem v San Franciscu. To je nova tehnologija, ki je koristna za vse generacije, tudi za starejše, ki pa jih je treba spodbuditi, da jo bodo začeli uporabljati,« pravi prof. Gričar in dodaja, da »gre za novo in veliko stvar, katere razvoj sloni na desetletjih raziskovanj. Da bi taka orodja za svoje potrebe uporabljalo veliko ljudi, pa smo šele na začetku. Omogočajo hiter dostop do velikega števila podatkov (big data) na spletu, za kar pa morajo biti na voljo zelo zmogljiva, hitra in draga oprema ter mnogi povezani programi. Tako veliko naložbo bo zmoglo samo nekaj podjetij na svetu. Za nas, uporabnike te tehnologije, je pomembno, da smo zadosti modri, da jo začnemo uporabljati takoj in vsakokrat, ko se nam zastavi neko širše vprašanje.«
Goran Novković, odgovorni urednik revije Podjetna Slovenija, ki namenja pozornost vrhunskemu in odgovornemu podjetništvu, pravi, da nas bo umetna inteligenca spodbudila k temu, da bomo še bolj inteligentni. »Umetna inteligenca nas pravzaprav ne bo ogrožala, tudi ne bo šlo za to, da bi z njo tekmovali, temveč jo bomo morali pametno uporabljati,« meni Novković, ki je prepričan, da gre res za krasni novi svet, ki pa ga bo treba še v marsičem dodelati in urediti.
Biti moramo modri in vešči
Prof. Gričar pa dejstvo, da moramo biti modri in vešči, da bomo umetno inteligenco pametno uporabljali, pojasnjuje: »Tovrstni program je pri odgovarjanju na katero koli zastavljeno vprašanje odvisen od razpoložljivosti podatkov. Ker mnogi podatki še niso digitalizirani, odgovori včasih 'šepajo', lahko so tudi napačni, na kar moramo biti pozorni. Ampak z dodatno digitalizacijo knjig, člankov in arhivskih dokumentov ter izpopolnjevanjem (učenjem) programov bodo odgovori na vprašanja vse boljši. Vsi se bomo učili: tako uporabniki kot tehnologija, ki smo ji šele rekli 'dobro jutro'. Pri tem lahko članice in člani Omrežja e-seniorji 55+ pomagajo spodbujati digitaliziranje gradiv v svojem okolju,« pravi in pojasnjuje, da »zdaj še ne znamo oceniti vseh koristi za človeštvo, ki jih ta tehnologija prinaša. Kdo je pred petindvajsetimi leti znal oceniti, kaj bodo prinesli programi podjetja Google, ki jih vsak dan brezplačno uporabljamo? Novo orodje (platforma) ChatGPT je zanimivo za ljudi, ki imajo vprašanja. To so ljudje, ki imajo problem, ki ga želijo rešiti, in iščejo možne rešitve problema. Uporaba tega orodja lahko pomaga prepoznati problem, opredeljen problem pa je že napol rešen. Hal Gregersen in Nicola Morini Bianzinov v članku Umetna inteligenca vam lahko pomaga zastavljati boljša vprašanja (AI Can Help You Ask Better Questions — and Solve Bigger Problems, Harvard Business Review, 26. maj 2023, op. a.) pokažeta, kako tovrstno orodje pomaga do boljših vprašanj, ker odpre nove vidike problematike, ker ima na voljo več podatkov, kot jih imamo sami. Za izkoriščanje tega potenciala je potrebno, da na umetno inteligenco pogledamo v novi luči – v takšni, ki se manj osredotoča na prihranke stroškov, učinkovitost in avtomatizacijo ter bolj na navdih, domišljijo in inovacije. Zato želimo spodbuditi iskanje odgovorov na nekaj vprašanj:
Kako lahko spodbudimo starejše, da preizkusijo orodje ChatGPT? Ali ga bodo uporabljali, če bodo menili, da je to orodje zanje koristno?
Kako lahko knjižnice v okviru dejavnosti za starejše pri tem pomagajo poleg tega, da jim omogočajo dostop do takih orodij?
Kako lahko dijaki in študenti pomagajo starim staršem pri namestitvi takega orodja?
Kaj je treba narediti za pospešitev digitaliziranja dokumentacije o kulturni dediščini in povezovanja zadevnih spletnih strani?
Kako bi lahko izmenjavali najboljše prakse, ki jih pridobivamo z uporabo takih orodij, v državi in čez mejo?
Iskanje odgovorov traja. V vsakem primeru pa se je treba zavedati še ene »malenkosti«.
Sašo Dolenc v Kvarkadabri, časopisu za tolmačenje znanosti, zapiše: »Na podlagi pogovorov z znanci, ki delajo v različnih podjetjih, na univerzah in v izobraževalnih ustanovah doma in v tujini, vem, da številni med njimi že dokaj redno uporabljajo nova jezikovna orodja umetne inteligence, saj si z njimi olajšajo marsikatero opravilo. Vsi pa poudarjajo, da se je zelo pomembno zavedati, da so tudi pametna orodja le orodja. Naredijo pač to, kar jim naročimo. Uporabniki sami pa smo polno odgovorni, kako in za kakšen namen jih uporabimo.«
Deklaracija o umetni inteligenci
O umetni inteligenci pa se pogovarjajo in navsezadnje iščejo odgovore na še odprta vprašanja tudi na najvišjih političnih ravneh. Tako je bilo pred kratkim na Japonskem ministrsko srečanje Sveta globalnega partnerstva za umetno inteligenco. Na zasedanju, ki se ga je udeležila tudi slovenska ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh, so sprejeli deklaracijo, s katero so se strinjali, da je za reševanje kompleksnih izzivov družbe nujen razvoj ekosistema umetne inteligence, ki pa mora biti varna in usmerjena v dobrobit človeka.
Emilija Stojmenova Duh je navzočim tudi povedala, da bi morala ta mednarodna iniciativa, katere ena od ustanovnih članic je tudi Slovenija, podpirati razvoj umetne inteligence in poskrbeti za premostitev vrzeli med strateškim načrtovanjem in odločitvami, ki jih sprejemajo oblikovalci politik ter izvajalci teh odločitev. Ministrica je v svojem govoru izrazila tudi zaskrbljenost zaradi spolne, geografske in starostne digitalne ločnice. Zato je treba po njenih besedah omogočiti dostop do digitalnih spretnosti tako ženskam kot moškim, mladim in starejšim, tistim, ki živijo na severu ali jugu, v mestih ali na podeželju, saj bomo le tako dosegli večjo vključenost v demokratično odločanje, izobraževanje in podjetništvo.
Po napovedih bo količina globalno proizvedenih podatkov s 33 zetabajtov leta 2018 zrasla na 175 zetabajtov v letu 2025 (1 zetabajt = tisoč milijard gigabajtov).
Nedavne študije kažejo, da lahko ChatGPT prekaša strokovnjake tudi v izraženi empatiji.
