Več podpore družinskim oskrbovalcem

oktober '23

V Sloveniji vsak peti do deseti državljan doma nekoga oskrbuje, kar pomeni precej več kot 200.000 ljudi. Implementacija zakona o dolgotrajni oskrbi bo ena največjih prelomnic na področju družinske oskrbe v Sloveniji do zdaj, opozarjajo na Inštitutu Antona Trstenjaka ob 6. oktobru, evropskem dnevu družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev.

Ob pomanjkanju časa in mnogokrat na meji izgorelosti družinskih oskrbovalcev so država, lokalne skupnosti in vse organizacije, ki usposabljanja izvajajo, odgovorne, da jim ponudijo, kar najbolj potrebujejo. Obsežna evalvacija usposabljanj in seznanitev z delovanjem sorodnih organizacij v tujini (predvsem na Irskem in Škotskem) kažeta pot naprej. Pomembno je celostno usposabljanje s skrbno izbranimi temami, vključno s praktičnimi prikazi, vajami in izmenjavo izkušenj udeležencev. Poleg usposabljanja, ki je srčika dela z družinskimi oskrbovalci, pa je treba razviti še vrsto drugih programov in oblik podpore, ki družinskim oskrbovalcem pomagajo najti in ohranjati ravnovesje med številnimi obveznostmi.

Zakon o dolgotrajni oskrbi uvaja sistematično podporo družinskih oskrbovalcev. V mnogih evropskih državah oskrbovalce podpirajo različni ukrepi: učinkovito informiranje, usposabljanja in različne oblike svetovanj, organizirana je psihološka podpora, predvsem pa programi, ki svojce razbremenijo (na primer oskrba na domu, dnevna oskrba v instituciji, začasna nastanitev v primeru bolezni ali počitnic oskrbovalca) ali jih finančno podprejo v obliki dodatkov ali plačila za njihovo delo. Ko oskrba postaja intenzivnejša, zahteva vse več časa in energije. Tako se pri nas mnogo oskrbovalcev znajde pred težko izbiro med opravljanjem poklica in s tem pridobivanjem sredstev za preživljanje ter oskrbovanjem svojca. Raziskave in izkušnje v Sloveniji kažejo, da se marsikateri kljub zmanjšanju obsega dela ali celo izstopa s trga dela (in s tem nižjim dohodkom) odločijo, da bodo bližnje oskrbovali doma, nekateri pa so v to primorani. Človeka lahko ta situacija postavi tudi pod prag revščine. Ukrep plačila oskrbovalcem družinskega člana, ki je predviden v zakonu o dolgotrajni oskrbi, jim bo omogočil, da jim ne bo treba izbirati med plačo in oskrbovanjem bližnjega. Slovenski zakon na več področjih sledi tujim praksam in sodobnim trendom, ključna pa bo seveda kakovostna implementacija zakona, ki se bo začela leta 2024.

Zakon ključen za podporo oskrbovalcev

Poglejmo najpomembnejše določbe novega zakona.

Kako lahko nekdo postane oskrbovalec družinskega člana? Zakon o dolgotrajni oskrbi opredeljuje, kdo je upravičen do pravic dolgotrajne oskrbe in koliko pravic mu pripada na podlagi petih kategorij. Onemogel človek, ki je uvrščen v četrto ali peto kategorijo (in potrebuje največ pomoči), si lahko med drugimi ukrepi izbere, da bo zanj skrbel družinski član, ki se bo za svoje oskrbovalno delo lahko zaposlil in bo zanj tudi plačan.

Kdo je lahko oskrbovalec družinskega člana? V zakonu je kot oskrbovalec opredeljen družinski član upravičenca do dolgotrajne oskrbe, in sicer so to lahko zakonec ali zunajzakonski partner, hči in sin, hči in sin zakonca ali zunajzakonskega partnerja, starši (oče in mati, zakonec ali zunajzakonski partner očeta oziroma matere), brat in sestra, vnuk in vnukinja, sorodnik v svaštvu do vštetega drugega kolena v ravni vrsti ali stranski vrsti.

Kaj oskrbovalcu družinskega člana pripada? V zakonu piše, da ima oskrbovalec družinskega člana pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek v višini 1,2-kratnika minimalne plače, do vključitve v obvezna zavarovanja, do načrtovane odsotnosti ter do usposabljanja in strokovnega svetovanja.

S podporo gre laže

Če želite slediti novostim, ki jih prinaša zakon o dolgotrajni oskrbi, se pridružite Slovenskemu združenju družinskih oskrbovalcev. Ta deluje pod okriljem Inštituta Antona Trstenjaka, kjer že od leta 2005 po vsej Sloveniji izvajajo usposabljanja za družinske in druge neformalne oskrbovalce. V združenju vam pomagajo tudi s praktičnimi nasveti in različnimi gradivi za lažjo oskrbo. Vključitev je brezplačna in brez obveznosti. Za dodatna vprašanja pišite na e-naslov: oskrbovalci@iat.si ali pokličite na telefonsko številko: 064 299 599.

A. O.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media