Evropska sredstva za aktivno staranje: izzivi in priložnosti

Dobro je vedeti | november '23

Zdusove strani

Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je pripravilo posvet na temo reševanja potreb starejših v okviru evropske kohezijske politike. S pomočjo kohezijskih sredstev, ki so glavna naložbena politika Evropske unije, smo v Sloveniji uresničili že številne projekte, ki so bistveno prispevali k hitrejšemu razvoju naše države.

Minister dr. Aleksander Jevšek je izrazil zadovoljstvo, da se ministrstvo tokrat ne pojavlja v vlogi investitorja v izgradnjo kolesarskih stez ali gradnjo vodovodnega omrežja, pač pa kot investitor v prihodnost, socialno sfero vsakdanjega življenja, zlasti prijaznejšega življenja starejših. Kot je povedal državni sekretar na ministrstvu in moderator mag. Marko Koprivc, je bilo do zdaj izčrpanih 60 milijonov evrov, v naslednjih mesecih pa se bo to število še podvojilo. Kot prodorne in vsebinske projekte vidijo vlaganje v socialno sfero, prilagojeno potrebam starejših.

Razpravljavci so predstavili svoj vidik črpanja kohezijskega denarja, ki je na voljo nevladnim organizacijam. Podpredsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Stanko Kranvogel je izpostavil projekt e-oskrbe, ki deluje še naprej, a le za 5000 uporabnikov, in željo Zdusa, da bi e-oskrbo dobili vsi tisti, ki jo potrebujejo. Enako velja za program Starejši za starejše, ki ga sofinancira ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in v katerega je trenutno vključena približno polovica upokojenskih društev. Po njegovi oceni je čas, »da bi začeli razmišljati o tem, da bi tudi ta program financirali iz evropskih kohezijskih sredstev«. Kot primernega za sofinanciranje je omenil še projekt Prostofer, saj je izrazito usmerjen v trajnejšo mobilnost starejših.

Predsednica Sindikata upokojencev Slovenije Francka Četković je izpostavila problem pomanjkanja dvigal v večstanovanjskih zgradbah, v katerih živijo starejše osebe. Poudarila je še, da je iz analize strategije dolgožive družbe razvidno, da je stanovanjska revščina med starejšimi v Sloveniji 22-odstotna, v Evropi pa 12-odstotna. Marko Koprivc je dejal, da zaradi zapletene lastniške strukture v takih zgradbah tovrstna investiranja niso mogoča, ter dodal, da bo predlog posredoval v reševanje.

Mag. Barbara Žgajnar, direktorica javnega zavoda Center za pomoč na domu Maribor, je povedala, da so kohezijska sredstva prejeli za projekt Pro-akt, Zdravje na dlani, »katerega cilj je z inovativnimi vsebinami aktivno pristopiti k izboljšanju varnosti in zdravja na delovnem mestu in izboljšanju splošnega počutja in zdravja zaposlenih. Ko je delavec zadovoljen, so zadovoljni tudi uporabniki storitev.« Podpredsednik skupščine Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Zoran Hoblaj je kot enega ključnih izzivov na področju oskrbe starejših izpostavil pomanjkanje kadra in pomanjkanje kapacitet v domovih za starejše. »Država se je usmerila v izboljšanje pogojev v domovih in trenutno aktivno poteka 22 projektov, v perspektivi pa načrtujemo tudi gradnje manjših enot,« je dejal Hoblaj. Opozoril je, da se bo v prihodnjih desetletjih povečevalo število oseb z demenco. Ob tem je državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič med ključnimi izzivi med drugim izpostavil izgradnjo skupnostnih centrov za demenco.

Obiskovalci so si v Galeriji Cukrarna lahko ogledali še predstavitve projektov, ki že potekajo, med katerimi velja omeniti Hišo dobre volje iz Ajdovščine.

Verifikacija programa Starejši za starejše

Devetindvajseti dnevi Socialne zbornice Slovenije so letos potekali pod naslovom Krepitev moči zaposlenih na področju socialnega varstva. Okrepljena vloga strokovnih delavcev, sodelavcev in vodij, ki delujejo na področju socialnega varstva, je zelo pomembna v času, ko se številni zavodi in organizacije soočajo z visoko fluktuacijo zaposlenih, pomanjkanjem kadra in vključevanjem mladih na trg dela, ki pa pogosto nimajo zagotovljenega sistematičnega uvajanja v delovni proces. Zato je treba tistim, ki opravljajo različne poklice v socialnem varstvu, ponuditi potrebno podporo, da bi lahko še naprej ponujali kakovostne storitve in izvajali uspešne socialnovarstvene programe. Srečanja se je udeležila tudi predsednica Zdusa Zdenka Jan, ki je predstavila poslanstvo in delovanje ene največjih nevladnih organizacij v Sloveniji. »Za Zdus radi rečemo, da je inkubator žlahtnih idej, ki so zaradi vrste dejavnikov zlahka uresničljive, samo resno je treba prisluhniti tistim, ki imajo za seboj bogato kilometrino idej, znanja in tudi modrosti,« je poudarila in izpostavila nekatere izzive, ki jih skuša zveza reševati. Od zavzemanja za izboljšanje socialnega položaja starejših in dostojne pokojnine, ki »ne smejo biti socialna pomoč, marveč z delom pridobljena pravica«, do prizadevanja za izboljšanje bivalnega standarda starejših, »saj javnih sredstev, potrebnih za nastanitev, subvencije in prenove, ni dovolj, prav tako je premalo najemniških stanovanj, cenovno in bivalno prilagojenih starejšim«.  

Kot je dejala Zdenka Jan, so vladi predlagali, »da skupaj zastavimo srednjeročno strategijo razvoja dejavnosti za zadovoljevanja potreb starejših. Informacije s terena, ki jih posredujejo naše prostovoljke programa Starejši za starejše, so dragocen vir za še uspešnejše delo na področju skrbi za čim daljše in kakovostnejše bivanje na svojem domu.« Obenem je izrazila zadovoljstvo, da je program Starejši za starejše, v katerem sodeluje 3500 prostovoljcev, prestal postopek obnovitve strokovne verifikacije in je Zdus zanj prejel verifikacijsko listino. 

EURAG o razmerah v Sloveniji po ujmah (N)

Na jesenskem zasedanju Generalnega sveta EURAG, ki je potekalo od 3. do 7. septembra v Tel Avivu, so se udeleženci seznanili s položajem starejših ljudi v zaostrenih pogojih povečane inflacije in tudi z razmerami v Sloveniji po naravni ujmi. Neurja z obsežnimi poplavami in zemeljskimi plazovi so opustošila dve tretjini države. Prizadetih je od 10.000 do 15.000 gospodinjstev, 1000 jih je ostalo brez vsega, uničenih je 400 hiš ...

Jožica Puhar, članica Generalnega sveta EURAG, je udeležencem srečanja razložila, da nevladne organizacije budno spremljajo položaj starejših, humanitarne organizacije pa prek različnih programov v okviru možnosti nudijo tudi različne oblike pomoči. Težava je v tem, da imajo manj denarja, potreb pa je vse več. Iz poročil s terena je razvidno, da se materialni položaj starejših slabša, zato je povečano povpraševanje po pomoči tako starejših kot tudi zaposlenih. Številnim se je v teh razmerah poslabšalo zdravstveno stanje, predvsem je oslabljeno duševno zdravje mladih in starejših ljudi. Skoraj polovica prebivalcev, starejših od 60 let, ki živijo doma, ne more pokriti življenjskih stroškov. Socialna stiska je večja predvsem v manjših in odročnih krajih, kjer nimajo kakovostnih prometnih povezav, ni pošte, banke, lekarne in bolje založenih trgovin. Opisala je tudi vladne ukrepe, med drugim nakazilo denarja humanitarnim organizacijam za takojšnjo pomoč ter sprejetje interventnega zakona s številnimi razbremenilnimi in sanacijskimi ukrepi. Poleg tega je izpostavila izjemno solidarnost prebivalcev, ki z denarjem in prostovoljnim delom nesebično pomagajo pri sanaciji. Zahvalila se je tudi za podporo in pomoč drugih držav, ki so se za odrezana območja takoj odzvale z reševalnimi helikopterji in osnovnimi potrebščinami s hrano, vodo, higienskimi pripomočki, električnimi agregati, mehanizacijo, orodjem, opremo, vključno z montažnimi mostovi, strokovnjaki, delavci in finančnimi sredstvi, ki jih je zagotovila tudi Evropska unija.

J. P.

Besedilo in fotografija: Č. K. in STA