Št. 11, november 2023
-
Gledati s srcem
»Radi imamo stare katedrale, staro pohištvo, staro zlatnino, stare knjige in stare hiše, toda popolnoma smo pozabili, da so tudi stari ljudje lepi.« (Lin Jutang)
Problem je v našem odnosu do starejših. Za mladostno lepoto poskrbi narava, notranja pa je odvisna od našega truda in zori z leti. Včasih je skupaj živelo več generacij in se je lep odnos med njimi v družini rojeval spontano, danes največkrat živijo mladi ločeno od staršev in starih staršev, zato jih manjkrat vidijo in so tudi manj povezani. Kjer pa še živijo skupaj ali se redno obiskujejo, je odnos med vnuki in starimi starši skoraj vedno zelo lep, delijo si skrivnosti, se učijo drug od drugega in hrepenijo po skupnih trenutkih. Če bi otroke vprašali, kakšna sta njihova dedi in babi, bi odgovorili, da sta najboljša na svetu. Otroci jih gledajo s srcem, ne vidijo gub, povešene kože ali sivih las, čutijo pa njihovo prijaznost, ljubezen, pozornost in varnost, vidijo lepoto, ki se skriva v njih. Tudi ko bodo odrasli, odnosa do starejših ne bodo spremenili.
Kazalo
Kdaj je ugodnejša upokojitev – letos ali prihodnje leto? Ob izpolnjenih pogojih za pridobitev pravice do starostne oziroma predčasne pokojnine se marsikateri zavarovanec sprašuje, ali je zanj ugodnejša upokojitev v letošnjem ali v prihodnjem koledarskem letu. Po trenutno znanih podatkih in napovedih je za vse, tako za moške kot ženske, ugodnejša upokojitev v prihodnjem letu 2024.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja Janez Tekavc
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Starejši vemo, kako je lahko lepo! Letos je napolnil 70 let. Če tega ne bi vedeli, mu jih še zdaleč ne bi pripisali. Prijatelji in znanci povedo, da velja za človeka, ki ne more biti pri miru. Bojan Prašnikar iz Šmartnega ob Paki, še vedno velja za enega naših najbolj izkušenih in trofejnih slovenskih trenerjev. In bo bržkone to tudi še dolgo ostal.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
Za pokojnine prispevali več kot milijardo evrov Na septembrski seji je svet Zpiza med drugim razpravljal o letnem poročilu Kapitalske družbe za leto 2022. Gre za skrajšan naziv Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ima že dolgo tradicijo in je kapitalsko močna in stabilna družba. Konec lanskega leta je njen kapital znašal 1,1 milijarde evrov, vrednost njenih sredstev pa je dosegla 1,3 milijarde evrov. Lani je vpokojninsko blagajno nakazala 50 milijonov evrov, v triindvajsetih letih pa skupaj več kot milijardo evrov.
Evropska sredstva za aktivno staranje: izzivi in priložnosti Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je pripravilo posvet na temo Reševanje potreb starejših v okviru evropske kohezijske politike. S pomočjo kohezijskih sredstev, ki so glavna naložbena politika Evropske unije, smo v Sloveniji uresničili že številne projekte, ki so bistveno prispevali k hitrejšemu razvoju naše države.
Prvič tudi zimski letni dodatek
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
Spomin na življenje kmečkih ljudi V Artičah, vasici na hribčku, že stoletja stojita šola in cerkev s pokopališčem, dom kulture s športnim igriščem in ob gozdičku stara Banova domačija, ki je čudovit spomenik na tukajšnje življenje kmečkih ljudi.
Piran je očaral avstrijsko harfistko Čarobni zvoki harfe se že osmo leto širijo po piranskih ulicah, predvsem v okolici cerkve svetega Jurija in svetilnika na Punti. S tankočutnimi gibi jih izvablja 58-letna avstrijska umetnica Gerlinde Raunjak.
Je Roman Šafarič poslednji pravi kovač? Tako smo se spraševali, ko smo se nedavno potepali po Dragotincih, ki sodijo v občino Sv. Jurij ob Ščavnici, ter se ustavili pri kovaču Romanu Šafariču. Zvabil nas je zven nakovala, saj je tisti dan Roman v kovačnici zakuril kovaški ogenj in na nakovalu koval razbeljeno železo.
O slovenskih pomorščakinjah Pomorski muzej Piran, ki domuje v palači Gabrielli tik ob piranskem pristanišču, zbira, preučuje in predstavlja pomorsko dediščino in na pomorstvo vezane gospodarske panoge obalnega območja in celotnega slovenskega prostora. Konec leta 2020, je izdal knjigo Nadje Terčon o prvih dveh slovenskih in jugoslovanskih izšolanih pomorščakinjah Savi Kaluža in Jolandi Gruden ter o povezavah žensk z morjem.
Iskricam ne manjka ustvarjalnosti Iskrice se imenuje ustvarjalna rokodelska skupina pri Društvu upokojencev Polzela. Že 12 let zapored se srečujejo čisto vsak torek in v prijetni družbi ustvarjajo izdelke iz različnih materialov v različnih tehnikah.
Upokojenke? Mladenke! Med plesnimi skupinami, ki so letos nastopile na Festivalu za tretje življenjsko obdobje so navdušenje obiskovalcev požele živahne plesalke v modrih športnih jopičih, še posebej potem, ko so točko zaključile z zavidljivo »špago« dveh članic.
Zgodovina kraja se je začela s prihodom prvega vlaka Urbanizirano središčno naselje v jugozahodnem delu Dravskega polja leži na peščeno-ilovnatih nanosih. Ravninska tla so rodovitna, vendar mokrotna, zlasti ob rečici Polskavi, kjer so kisli travniki obrasli z jelševjem. Razvoj kraja je tesno povezan z graditvijo železniške proge Dunaj – Trst v 19. stoletju. »Zgodovina Pragerskega se začenja pravzaprav 2. junija leta 1846 s prihodom prvega vlaka na železniško postajo, ob kateri so tedaj stale le tri hiše. Naselje se je nato in še bolj po letu 1861, ko je stekla železnica tudi proti Budimpešti, hitro širilo, saj je postalo eno najpomembnejših železniških križišč v avstro-ogrskem cesarstvu,« pravi upokojeni časnikar Večera in krajepisec, 77-letni Mirko Munda in najprej opiše nastanek proge skozi Pragersko.
Muzikant, zabavljač, čebelar, zidar, pustni general … S temi besedami bi lahko na kratko predstavili harmonikarja in zabavljača Jožeta Križnika – Jožija iz Prapreč pri Vranskem, ki se ponaša s svojstvenim dosežkom. S frajtonarico in šaljivimi domislicami je namreč razveseljeval svate na okrog 800 ohcetih po vsej Sloveniji. K temu pa je potrebno prišteti še nekajkrat toliko drugih dogodkov, na katerih je raztegnil svoj meh in opletal s svojimi humornim jezikom v 50 letih svojega glasbenega delovanja. Prav toliko let šteje tudi njegovo zakonsko življenje z ženo Marijano.
Na svet glej s prijaznimi očmi Koliko mlajše generacije vedo, kaj se je dogajalo v času druge svetovne vojne? Kmalu ne bo več ust, ki bi o tem času lahko govorila in je pomembno, da tistim, ki so še tu in imajo odličen spomin, prisluhnemo in se od njih kaj naučimo. Kot je 86- letni Ivo (Janez) Preskar, otrok izgnancev, ki jih je nemška oblast nasilno izselila iz Slovenije.
Do prvih zvezd Po Župančičevem verzu 'V bližini zadnjih gnezd in prvih zvezd' se glasi naslov prve knjige Vikija Grošlja - vrhunskega alpinista, športnega pedagoga, gorskega reševalca in tudi pisatelja - pravkar je izšla že njegova 19. knjiga - Mojih 33 odprav.S knjigami in predavanji prenaša na naslednje generacije razumevanje in pomen umetnosti čistega alpinizma, neokrnjene narave in človečnosti. In nič – še najmanj pa umetna inteligenca – tega ne more nadomestiti.
Po lepe zavese smo šli v Velano Ljubljana je bila v prejšnjem stoletju pomembno tekstilno mesto s številnimi obrtnimi delavnicami, manjšimi in večjimi industrijskimi podjetji, od katerih so številne danes pozabljena. A izdelke Rašice, Pletenine, Dekorativne in Velane je še vedno mogoče najti v mnogih slovenskih domovih. Na mestih nekdaj uglednih tovarn stojijo danes nakupovalna središča ter stanovanjske in poslovne stavbe.
Jedi, ki nas grejejo Hladna jesen in mrzla zima zahtevata drugačne jedi od tistih, ki jih uživamo v poletni vročini. Take, ki nas ogrejejo. Mar ni najlepše, če si telo pogrejemo s toplo krepko juho, s prav začinjenim krožnikom golaža, rezino rženega kruha, s šaro, izdatno kmečko pojedino z zeljem, pečenico in krvavico, ali s kranjskimi štruklji, češpljevimi cmoki ali gibanico?!
Pri starejših je zaprtje pogostejše Kronično zaprtje je kar pogosta težava, zlasti pri starejših ljudeh, ženskah in hudo bolnih. Težave lahko večinoma omilimo z enostavnimi prehranskimi in drugimi ukrepi ter vsakodnevno uporabo blagih odvajal. Kadar to ne pomaga dovolj, je potreben posvet z osebnim zdravnikom ali celo specialistom.
Smrt vračajo v življenje V Sloveniji vsako leto umre približno dvajset tisoč ljudi. Za njimi jih žaluje vsaj štirikrat toliko. In čeprav so bolezen, umiranje in smrt del našega življenja, o tem večina nerada, redko ali pa sploh ne razmišlja. A četudi na smrt nikoli ne pomislimo in se o njej ne pogovarjamo, vedno pride ... Zato bi bilo prav, da bi se vsaj kdaj pa kdaj za hip ustavili in se vprašali, kaj bi si ob koncu življenja želeli, kje bi bili radi pokopani ter kakšen pogreb naj za nas uredijo svojci. In če imamo premoženje, prej napišimo oporoko ali se pomenimo s svojci, kaj bi kdo rad dobil, da se po smrti ne bodo prepirali …
Kako zdravimo »moker« kašelj Kašelj je pomemben obrambni mehanizem telesa, katerega namen je čiščenje dihalne poti. Gre za fiziološki mehanizem in v normalnih, nebolezenskih pogojih, človek enkrat do dvakrat na uro podzavestno zakašlja in s tem izkašlja sluz, ki v spodnjih dihalih neprestano nastaja. S tem izkašlja v sluz ujete prašne delce in ostale nečistoče, ki so v pljuča zašle z dihanjem.
Najprej diabetes, potem pa še infarkt Ko sta znanstvenika Banting in Best leta 1921 odkrila hormon inzulin, se je začela dirka za življenje. Po vsem svetu so starši otrok z diabetesom tipa 1 poskušali priti do čudežnega zdravila, tiste motne rjavkaste brozge zmletih pasjih trebušnih slinavk, ki je reševala življenja. V Toronto, kjer sta izumitelja delovala, so romale prošnje za prednostno obravnavo, inzulina pa je bilo spočetka na voljo le v omejeni količini.
Brez čebule in česna ne gre Ko predavam ali kuham na delavnicah, mnogi osupnejo, ker zelenjavne juhe ne začnem z običajnim manevrom – praženjem čebule. Preprosto, pri svoji kuhi želim, da se okusi zelenjavain je zato ne prekrivam z okusom pražene čebule, ki je močan in preglasi vse ostale, da so potem vse juhe bolj ali manj enakega okusa. Zato pa jo, tako kot česen, uporabim tam in takrat, ko želim, da sta v glavni vlogi.
Plašči in bunde za hladne dni Če boste najdražji kos oblačila iz vaše omare, kar je običajno zimski plašč, izbirali s premislekom, se bo v omari lahko obdržal kar nekaj sezon. Posebej s premislekom izberite dolžino, saj je od le te odvisno, kako bo v celoti videti vaša postava. V ponudbi so plašči krajše dolžine kot tudi taki, ki segajo skoraj do gležnjev.
Moški, bodite pozorni na svoje zdravje Povečana prostata je pogosta težava moških po 45. letu starosti, ki se kaže zlasti kot pogostejša potreba po uriniranju in upad spolne funkcije.
Nad mrzle noge in roke Mrzle noge in roke niso značilne samo za zimski čas, mraz in sneg. Marsikdo se s to težavo srečuje ne glede na zunanjo temperaturo, vzrokov pa je več.
Ali je res, da se dobro blago samo hvali? Velika večina Slovencev je trdno prepričana, kako zelo resničen je omenjeni pregovor. Tudi sama se strinjam z njim, ko govorimo o materialnih stvareh. Nikakor pa ne drži za ljudi. Odrasli namreč lahko otroku povzročimo veliko rano s tem, da pričakujemo, kako bo sam »vedel«, kdaj je vse naredil prav in kdaj ga je polomil.
Fizična aktivnost varuje pred rakom Številne raziskave, narejene širom sveta, so nakazovale možnost, da je fizična aktivnost pomembna za preprečevanje nastanka raka, prav tako pa tudi za dobo preživetja bolnikov z rakom.
Bolj varno zdravljenje z osebno kartico zdravil Brezšivna skrb se imenuje brezplačna storitev, ki jo magistri farmacije v lekarnah in bolnišnicah z a bolj varno zdravljenje z zdravili nudijo ljudem, ki sočasno jemljejo več zdravil. Gre pravzaprav za pogovor, ki lahko odpravi tudi kakšno morda usodno napako.
Ne oklevajmo, pomagajmo takoj V Sloveniji vsako leto doživi nenaden srčni zastoj med 1400 in 1700 ljudi. Številni ne preživijo, saj zaradi spleta različnih okoliščin reševalci do njih pridejo prepozno. Zato je zelo pomembno, da jih takoj začnejo oživljati očividci.
Krepimo telo Redna krepitev telesa je koristna in nujna. Omenjeno se lepo odraža pri vseh, kito že počnejo in na ta način lažje prenašajo tudi kakšno neprijetnost. Dve pomembni vaji sta danes namenjeni krepitvi moči celega telesa in kot taki priporočljivi za čisto vsakdanjo rabo. Rezultati petkratnih dnevnih ponovitev se zelo hitro odrazijo tudi v izboljšani telesni drži.
V stanovanje ne spuščajte neznanih ljudi Čeprav število ropov starejših v zadnjih letih upada, policija ugotavlja, da posamezniki postajajo vse bolj drzni. Zaznali so več primerov, ko po naselju hodijo neznanci, pogosto sta to ena ali dve ženski oziroma par, zvonijo na vrata sredi dne in želijo pod kakršnokoli pretvezo vstopiti v stanovanje.
Glej, svet je pisan in nebo prostrano
Kapica z muckom za vnuka V hladnih zimskih dneh, ko brije veter okrog ušes, nas prijetno pogreje kakšna kapa, še toliko bolj če je ročno spletena z ljubeznijo. Sploh za naše malčke ni kapic nikoli preveč. Tokrat bomo spletli eno za dedka in eno za vnuka.
Pesem je del nas Pri Klamčakovih v Slamni vasi pri Metliki v Beli krajini se je Janez Pezdirc začel ukvarjati z glasbože v rosni mladosti. Kmalu po osnovni šoli je pri mladinskem verouku metliški kaplan Janko Štampar sestavil skupino Mavrica, v kateri so se mladi glasbeniki učili igrati in peti. Večkrat so zaigrali tudi v sosednjih župnijah, je pa bilo igranje na električne kitare in bobne v cerkvi pred oltarjem kar drzna poteza.
Nizka murva s hitro rodnostjo Ste že kdaj sanjali, da bi imeli svojo murvo, ki je nizke rasti? Vaše sanje so zdaj uresničljive z novo sorto Full Seasons. Ta ekskluzivna sorta je prava inovacija, ki je osvojila že številne vrtnarje po vsej Sloveniji. V višino zraste le do 3 metre in zelo hitro rodi.
Venci na mizah in na prostem Večja mesta v začetku novembra že dobivajo praznično podobo. Lučke na ulicah začnejo žareti, trgovine okrašujejo svoje izložbe in ponujajo božična darila. Ponudba dekorativnih materialov bo velika in zlahka bomo našli zamisel za izdelavo ali okrasitev adventnega venca.
Veščina, ki še ni povsem izginila v pozabo Od letošnje spomladi je izdelovanje prunel vpisano v register nesnovne kulturne dediščine. Pa veste, za kakšno veščino pravzaprav gre? Prunele so posušene slive, ki so predvsem v Goriških brdih v preteklosti olupili in jih zatem sušili na soncu. Veščina v tem delu Slovenije še ni povsem izginila v pozabo, čeprav bi na prste ene roke lahko našteli domačine, ki se s tovrstno dejavnostjo še ukvarjajo. Med njimi je Vanda Cukjati iz Ceglega.
V iskanju poslednjega raja in odraslosti Priznam, ko sem devetnajstletno hčer pustil na neki železniški postaji v Vietnamu, me je rahlo stiskalo pri srcu. A če sem tam zapustil svojega najstniško raztresenega otroka, me je čez tri mesece, ko sem jo obiskal v Kambodži, k sebi stisnila samozavestna mlada ženska.
Radovednost je v njegovi naravi Peter Zupanc, pisatelj, filmski kritik in raziskovalni popotnik že več kot deset let živi in dela na Kitajskem. Nastanjen je v šest milijonskem mestu Nanning, ki je največje mesto avtonomne regije Guangxi Zhuang na jugu, in veliko potuje. Očarala ga je raznolikost pokrajine, pritegnile so ga raznolike kulture, saj na jugu živi dve tretjini vseh narodnostnih manjšin na Kitajskem. O tem piše raziskovalne reportaže za številne slovenske časopise in revije, napisal pa je tudi več knjig Obešanje zmajeve glave, Kitajska, dežela sanj in jaz ter Leto podgane ali kako sem preživel covid 19 na Kitajskem.
Prilagoditev kopalnice (2. del) Pred prenovo ali prilagoditvijo kopalnice se moramo najprej odločiti, kaj pravzaprav sploh želimo pridobiti, saj gotovo namen prenove ni le lepši videz. Bolj ali manj imamo možnost, da spremenimo funkcionalnost in sebi prilagodimo prostor tako, da nam bo zdaj in še vrsto let ustrezal glede na potrebe in morebitne pešajoče sposobnosti.
Vezenje assisi Italija ima dolgo tradicijo vezenja. V 13. stoletju je v samostanih nastal slog vezenja, ki je postal osnova za asiško vezenje.
Čarobno kristalno kraljestvo Pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.
Ob ustrezni spodbudi marsikaj znajo in zmorejo Sožitje, zveza društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije si že 60 let prizadeva za dostojno in čim bolj polno življenje teh oseb. Družba bolje sprejema drugačne posameznike, kot pred desetletji, poudarja Branka Perne, predsednica zveze in mama 45-letnega Luke, vendar opozarja, da še vedno nimamo storitev, ki bi omogočile osebam s posebnimi potrebami, da bi ostali v domačem okolju tudi po smrti staršev.
Za marsikoga najlepše obdobje življenja Tretje življenjsko obdobje je enakovredno drugim obdobjem v življenju, z vsemi prednostmi in slabostmi. Za marsikoga je to celo najlepši čas. Kako polno in zadovoljno ga bo preživel, je v veliki meri odvisno od vsakega posameznika, če se odloči - in zmore - izkoristiti vse dane priložnosti. Seveda ob predpostavki, da država zagotovi ustrezne pogoje in podporo.
Vsako nasilje je nedopustno Uradne statistike in policijska poročila so konkretne in hkrati skrb vzbujajoče. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je ena od šestih starejših oseb doživela obliko nasilja. Gre za perečo problematiko, aktualno tudi v Sloveniji.
Spremembe v pokojninskem sistemu bodo uvajali postopno Med reformami, ki naj bi jih Slovenija v kratkem izpeljala, je tudi pokojninska. Na okrogli mizi o pokojninskem sistemu na Festivalu za tretje življenjsko obdobje in na pogovoru, ki ga je o prihodnosti tega sistema organizirala Pokojninska družba A je Igor Feketija, državni sekretar z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predstavil glavna izhodišča sprememb, ki bodo stvar pogajanj. Nova reforma naj bi bila sprejeta naslednje leto, v veljavo pa naj bi stopila z letom 2025. Znano pa je že, da bo uveljavljanje sprememb tokrat postopno z daljšimi prehodnimi obdobji.
Med svobodo in odgovornostjo Poklicni in domači oskrbovalci mimogrede »pohodijo« oskrbovanca; on ne zastoka in ne odskoči, sami tega svojega vedenja ne opazijo. Ne stopijo mu na nogo, ampak pohodijo njegove želje in potrebe v dobri veri, da odgovorno skrbijo zanj. Za njegovo varnost v resnici odgovarjajo, toda tudi on je svoboden človek. Kako preprečevati te hude nesporazume in stiske na obeh straneh?
