Ne oklevajmo, pomagajmo takoj
Zdravje
V Sloveniji nenaden srčni zastoj vsako leto doživi med 1400 in 1700 ljudi. Številni ne preživijo, saj zaradi spleta različnih okoliščin reševalci do njih pridejo prepozno. Zato je zelo pomembno, da jih očividci takoj začnejo oživljati.
Vedeti je treba, da začnejo možganske celice odmirati že tri do pet minut po srčnem zastoju. Če osebo začnemo nemudoma oživljati s pravilnim stiskanjem prsnega koša, ima od trikrat do štirikrat večjo možnost, da preživi (vpihi v usta oziroma t. i. umetno dihanje niso potrebni). Z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja (AED) pa se verjetnost preživetja zviša na 40 odstotkov, to je kar za trikrat več, kot če izvajamo samo stise prsnega koša. Naj nas od pomoči pri prometnih in drugih nesrečah ali ko se nekdo ob nas zgrudi ne odvrne morebiten strah, da ne znamo pravilno oživljati ali da bi osebo poškodovali. Vsekakor je na prvem mestu reševanje življenja in vsaka minuta, ko oklevamo z oživljanjem, pomeni za deset odstotkov manjšo verjetnost, da bo oseba preživela.
Sledimo navodilom na 112
Ko opazimo, da se je oseba zgrudila, je neodzivna in ne diha, lahko posumimo, da ji je zastalo srce. Takoj pokličemo na telefonsko številko 112 oziroma prosimo nekoga, da to stori namesto nas. Dispečer nam bo pomagal z navodili, kako oživljati, in nas usmerjal do najbližjega defibrilatorja oziroma AED. Osebo položimo na trdo podlago (na tla), ji sprostimo dihalne poti tako, da ji potisnemo glavo nazaj, kolikor je mogoče, in jo začnemo oživljati: prekrižani roki položimo na sredino prsnega koša in iztegnemo komolce. Prsni koš stiskamo pet do šest centimetrov globoko (do 1/3 prsnega koša) s hitrostjo 100 stisov na minuto. Vsekakor ne prehitro, saj srce nima časa, da bi se ponovno napolnilo s krvjo. Ob tem upoštevamo navodila zdravstvenega dispečerja (vklopimo zvočnik na telefonu) in ne odnehamo, dokler ne pridejo reševalci. Če je prisoten še kdo drug, ga prosimo, da nam prinese najbližji avtomatski zunanji defibrilator (AED). To je prenosna elektronska naprava, ki s pomočjo električnega sunka ponovno požene srce in tako reši življenje. Je preprosta in varna za uporabo in s slikami ter govornimi napotki usmerja reševalca, kaj mora storiti.
Prvih nekaj minut po srčnem zastoju lahko poškodovanec še diha neredno, počasi in glasno. Kadar dihanje ni normalno ali kadar nismo povsem prepričani, nadaljujemo postopek oživljanja. Škoda bo namreč veliko manjša, če oživljamo osebo, ki tega ne potrebuje, kot če ne bi oživljali osebe, ki bo brez oživljanja umrla.
Dobro je vedeti
Ali lahko uporabljam defibrilator, če ima poškodovanec srčni spodbujevalnik? Da, AED lahko uporabljamo tudi pri osebah z vgrajenim srčnim spodbujevalnikom, vendar moramo biti pozorni na postavitev elektrod. Te ne smejo pokrivati mesta s spodbujevalnikom in morajo biti od njega oddaljene vsaj 2,5 centimetra, da ga ne poškodujejo. Po oživljanju je treba spodbujevalnik preveriti in po potrebi zamenjati.
Ali lahko uporabljam defibrilator v dežju? AED je varno uporabljati tudi v mokrem vremenu ali pri zmočenem poškodovancu, vendar pred lepljenjem elektrod osušimo kožo na prsnem košu. Tako zagotovimo, da bo električni sunek uspešen, saj bi drugače elektrika stekla po kapljicah na koži namesto skozi srce. Priporočljivo je tudi, da poškodovanca premaknemo na suho površino, da elektrika ne more priti v stik z reševalcem.
Ali lahko med oživljanjem osebo poškodujem? Uporaba AED je varna tako za poškodovanega kot za reševalca. Med izvajanjem stisov prsnega koša sicer pogosto pride do poškodb reber ali prsnice, vendar te večinoma ne vodijo do resnih zapletov. Najbolj pomembno je, da ukrepamo takoj.
Če želite obnoviti svoje znanje o oživljanju, se udeležite katerega od tečajev, ki jih redno pripravlja Rdeči križ Slovenije, ali praktičnih delavnic projekta Za Življenje! pod okriljem Društva študentov medicine Slovenije in Društva študentov medicine Maribor. Več na: https://www.zazivljenje.org/, https://www.rks.si/
Vir: Slovenski reanimacijski svet
