Zaupanje daje moč in pogum

januar '24

V tem negotovem in stresnem času je težko zaupati. Največ negotovosti se človeku kopiči v starosti: po upokojitvi izgubi del svoje družbe, peša mu zdravje, marsikateri niso zadovoljni s tem, kar so dosegli … Brez zaupanja pa je življenje žalostno. To je zadosten razlog, da pogledamo, kje je stvaren izvir za vedro zaupanje. Dodatna razloga pa sta začetek novega leta in naš časopis Vzajemnost s svojo 50. obletnico prizadevanja za kakovostno življenje po upokojitvi.

Nagajivo vprašanje, ali je bilo prej jajce, iz katerega se je izvalila kokoš, ali kokoš, ki je znesla jajce, lahko uporabimo za vprašanje, ali je naše nezadovoljstvo posledica slabih razmer in odnosov ali so slabi odnosi posledica našega nezadovoljstva. To vprašanje je bilo znanstveno raziskano pred pol stoletja. Raziskali so ga Laing, Phillipson in sodelavci. Ugotovili so, da je odnos med ljudmi najbolj odvisen od tega, kako ti ljudje doživljajo drug drugega. Nadaljnja vzporednica z igrivim vprašanjem o kuri in jajcu pa ne drži – moje doživljanje drugih v družbi ni nujno odvisno od tega, kakšni so do mene. V slogu nagajive razprave o jajcu in kuri lahko rečemo, da je ta trditev napačna ravno toliko, kolikor se človek razlikuje od kure.

Problem nezadovoljstva je po upokojitvi tako pogost in živ, da je vredno pobliže pogledati sodobna spoznanja o njem. V istem paketu z nezadovoljstvom je namreč tudi nezaupanje v prihodnost, za njima pa kot senca hodi osamljenost. Ta nadloga je med današnjo tretjo generacijo v Evropi najpogostejša; polni čakalnice pri zdravniku in obenem kopiči jezo nanje, zlasti pa odganja od sebe bližnje, ki jih človek najbolj potrebuje.

Bodimo bolj pozorni na lepo

Pri tem, kar lahko delam v tem trenutku, sem deloma svoboden, še bolj pa odvisen od razmer, svojega znanja in sto drugih stvari. Skoraj popolnoma pa sem svoboden pri tem, na kaj bom usmeril svojo pozornost – kaj bom na človeku gledal, kaj od njegovih besed res slišal, kateri spomin nanj obudil. Vsak človek in vsaka stvar na svetu imata dve strani: sončno, ki je ugodna, prijetna in lepa, in senčno, ki je neugodna, slaba ali celo grozeča. Ali bom obrnil svojo pozornost in doživljanje na eno ali drugo, je odvisno samo od mene; prav tako kot je samo od mene odvisno, ali se iz doline ozrem na sončno pobočje s travniki, njivami, vinogradi in sadovnjaki ali na drugo stran, na senčno pobočje, v vlažne strmine, teman gozd in gole skalne rebri. Kam usmerim pogled iz doline, ne vpliva kaj posebno na mojo srečo, pri stiku z ljudmi pa je odločilno. Moja pozornost na sončno ali senčno stran drugega oblikuje moje razpoloženje, to pa kroji moj trenutni odnos z njim. Isto velja pri gledanju nase in svoje življenje ter na razmere, v katerih sem. Pozornost na sončno stran ustvarja moje zadovoljstvo, pozornost na senčno moje nezadovoljstvo in nezaupanje.

Pred dvema desetletjema smo dobili raziskovalne podatke tudi o tem, kam usmerjajo svojo pozornost tisti naši vrstniki v vseh delih sveta, ki so zadovoljni sami v sebi in prijetni za ljudi okrog sebe; to sta raziskala Gottman in Declaire s sodelavci. Ugotovitev: ti ljudje so pri drugih ljudeh, pri razmerah, v katerih živijo, in pri gledanju na svoje življenje petkrat bolj pozorni na lepo in dobro kot na slabo. Petkrat se ozrejo na sončno stran, medtem ko se na senčno enkrat. To ni odvisno od njihovega značaja, namreč taki so ljudje vseh značajev, in ne od premoženja, izobrazbe, spola, razmer …

Zadovoljstvo krepi zaupanje

Tako govori raziskovalno spoznanje. Vsak pa ima tudi izkušnjo, ki je ta ekipa ni raziskovala: da so nezadovoljni, zagrenjeni, črnogledi in jamrajoči tako premožni kot tudi revni, zelo učeni in tudi nepismeni … Zadovoljni in za druge prijetni ljudje imajo skupno to, da so zavestno pozorni pri drugih ljudeh, razmerah in pri sebi na lepo in dobro ter se tega veselijo.

Zadovoljni starejši ljudje zaupajo v prihodnost. Zaupanje je glavni vir energije. Zadovoljstvo, zaupanje in energija so nam v starosti prav tako potrebni kot v mladosti – ali še bolj. Navdušuje me znanstveno spoznanje, da je usmerjanje doživljanja na sončno stran izvir zaupanja. Taka spoznanja utirajo razvojno pot, da bodo ljudje v prihodnje zadovoljnejši in bodo znali oblikovati lepše sožitje v družini, službi in družbi.

dr. Jože Ramovš, Inštitut Antona Trstenjaka


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media