NOVICE OD VSEPOVSOD
40 let OI v Sarajevu
Od 8. do 19. februarja 1984 so v Sarajevu potekale 14. zimske olimpijske igre, ki so pomenile izjemno priznanje prvi socialistični državi, ki je na svojih tleh gostila olimpijske igre. V osrčju nekdanje Jugoslavije se je zbralo 1272 športnikov iz 49 držav, olimpijske igre v Sarajevu ostajajo v spominih mnogih udeležencev kot najuspešnejše do tedaj ter zaznamovane s toplino in posebno naklonjenostjo prebivalcev Sarajeva in vseh, ki so skrbeli za brezhiben potek tega izjemnega dogodka. Ta je prinesel najlepše darilo državi organizatorici, srebrno medaljo Jureta Franka v veleslalomu. V Muzeju novejše in sodobne zgodovine v Ljubljani so v sodelovanju z Muzejem športa ob 40. obletnici zimskih olimpijskih iger pripravili spominsko razstavo, ki bo na ogled do začetka maja. Prinaša vpogled v tiste s čustvi in ponosom nabite čase, ki smo jim v mnogočem zaznamovali tudi Slovenci. Poleg množice anonimnih ljudi, brez katerih prireditve ne bi bilo, in Jureta Franka, naj omenimo še Jožeta Trobca, avtorja legendarnega Vučka, maskote olimpijskih iger. Meta Hočevar je pripravila scenografijo otvoritvene slovesnosti na stadionu na Koševu, Bojan Križaj je zaprisego povedal v slovenskem jeziku, celjska tovarna Toper je poskrbela za oblačila hostes in spremljevalnega osebja. Na razstavi je mogoče videti številne predmete tistega časa, ki so jih poklonili posamezniki, večino pa je prispeval zbiratelj Tomaž Alauf. Če tudi vi doma hranite predmet ali fotografijo, ki obeležuje katere koli slovenske športne dosežke, bodo v muzeju športa veseli, če se jim oglasite. Pišite na e-naslov: info@muzejsporta.si ali pokličite na telefonsko številko: 01 431 83 40. Na fotografiji: Otvoritvena slovesnost ZOI Sarajevo 1984 (foto: Nino Mihalek, hrani Muzej športa)
(J. H.)
V pomoč pri digitalnih storitvah
Digitalne storitve nam marsikdaj poenostavijo sodelovanje z javnimi institucijami, za tiste manj vešče pa so lahko prava nočna mora, zato je dobrodošla pomoč svetovalcev na občinskih Digi info točkah. Odprtih je 222, po ena v vsaki občini, v mestnih občinah pa jih več: v Celju, Kranju in Kopru sta po dve, v Mariboru so štiri, v Ljubljani pa jih je pet. Strokovni svetovalci občankam in občanom svetujejo in tudi praktično pomagajo pri uporabi digitalnih javnih storitev, kot so prijava v elektronske storitve, elektronsko podpisovanje, dostop do informacij o delu državne uprave na portalu gov.si, dostop do elektronskih storitev na portalu eUprava, uporaba storitev eZdravja na portalu zVEM, dostop do e-storitev ZPIZ, uporaba državnega davčnega portala eDavki, dostop do elektronske zemljiške knjige, uporaba elektronskih vinjet na portalu DARS, uporaba elektronske osebne izkaznice in s tem povezane mobilne aplikacije, registracija in prijava v portal SPOT in druge. Digi info točke, ki jih je zasnovalo ministrstvo za digitalno preobrazbo skupaj z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, najdete v prostorih občin ali upravnih enot, poštnih poslovalnicah, turističnoinformacijskih centrih ali na drugih lokacijah. Odprte so pet dni v tednu (praviloma tri dni dopoldne in dva dni popoldne). Več informacij ter interaktivni zemljevid najdete na naslovu: https://digitocke.si/.
Katera bo Slovenka leta 2023?
Revija Jana že od leta 1988 pripravlja izbor za Slovenko leta, v katerem bralke in bralci izmed pogumnih, odločnih, domiselnih in požrtvovalnih žensk izberejo tisto, ki si po njihovem mnenju zasluži ta žlahtni naziv. Veseli nas, da so med letošnje izjemne kandidatke uvrstili tudi ženske, ki si prizadevajo zlasti za dobrobit nemočnih in pogosto prezrtih. Nominiranke so: Tanja Bagar, mikrobiologinja, ki se zavzema, da bi konopljo uveljavili kot eno od možnosti zdravljenja v uradni medicini, Ivana Djilas, režiserka in ženska s številnimi raznovrstnimi talenti, mag. Jožica Frigelj, učiteljica, ki otroke pripravlja na življenje, Marjanca Jemec Božič, ilustratorka, ki nas zna popeljati v magični svet zgodb in pravljic, Romana Lesjak, neustrašna in trdoživa županja Črne na Koroškem, Masayah, glasbenica, ki si upa opozarjati na to, kar je v družbi narobe, Ana Petrič, srčna direktorica doma starejših, ki nenehno išče načine, kako bi olajšala in polepšala življenje starejšim, Maja Plaz, predsednica Društva SOS telefon, ki nudi oporo ženskam iz nasilnih okolij, prim. Marija Vegelj Pirc, psihoonkologinja, ki je že pred desetletji razumela, kako bolniki ne potrebujejo le zdravil za telo, temveč tudi za dušo, nogometašica Mateja Zver, ki se je uprla diskriminaciji in seksizmu v športu, ter Karmen W. Švegl, pogumna poročevalka z vojnih in konfliktnih območij.
Za Slovenko leta 2023 lahko glasujete s kuponom iz revije ali prek spleta do vključno 20. februarja.
Beseda leta 2023 je ujma
Na osnovi glasovanja so na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU že osmo leto zapored razglasili besedo, ki je najbolj zaznamovala preteklo leto. Beseda leta 2023 je tako ujma, kretnja leta, ki jo izbirajo gluhi in naglušni, pa solidarnost. Na drugem mestu se je znašla beseda nutrija, na tretjem bralna pismenost, na četrtem draginja, na petem pa UI kot kratica za umetno inteligenco. V ožjem izboru so bile še besede gentrifikacija, nevihtna celica, osebni zdravnik in vojna, medtem ko so med novotvorjenimi besedami potrdili strojetvor. Morda se spomnite: beseda leta 2022 je bila gasilec.
Ustvarjalno praznovanje obletnico rojstva Ivana Razborška
Mineva sto let od rojstva slovenskega krasilnega umetnika Ivana Razborška, rodil se je namreč 26. februarja 1924. Del njegove krasilne zbirke je na ogled na gradu Sevnica. Njegovi hčerki arhitektki Evi Razboršek se je porodila zamisel, da bi stoto obletnico očetovega rojstva praznovali na svojstven način, in sicer s celoletnim soustvarjanjem z raznolikimi ustvarjalci, ki bi navdih za svoje delo našli med krasilnimi motivi v knjigi Ivana Razborška »Slovenska krasilna umetnost«. Stvaritve bodo med letom predstavljene v spletni galeriji, 8. februarja 2025 pa še na razstavi. Kdor se želi pridružiti projektu, naj piše na eva.razbor@gmail.com ali pokliče na 030 689 522. Vabljeni k soustvarjanju!
Zaračunavanje izdajanja računa je nezakonito
Kot sporočajo z Zveze potrošnikov Slovenije, dobivajo vse več obvestil potrošnikov, ki so jim ponudniki blaga oziroma storitve začeli zaračunavati izdajanje računa v fizični obliki. Potrošniki prejmejo obvestilo, v katerem jih na primer ponudnik obvešča o prehodu na digitalni način izdajanja računov. Tistim, ki se ne odločijo za prejemanje računa v digitalni obliki, zaračunavajo stroške obdelave in pošiljanja tiskanega računa. Taka praksa ni v skladu z zakonom, saj zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1) določa, da se potrošnikom račun izda brezplačno ne glede na obliko in način posredovanja. Zato namerava Zveza potrošnikov Slovenije o takem ravnanju obvestiti pristojni inšpektorat in ga pozvati k ukrepanju. Pozivajo vse, ki ste prejeli tovrstno obvestilo, da jim na e-naslov zps@zps.si pošljete dokazilo, torej račun, na katerem je naveden strošek in morebiten dopis, s katerim vas ponudnik obvešča o tem, da bo strošek začel zaračunavati.
Pustne šeme vabijo v svojo družbo
Od debelega četrtka do pepelnične srede je čas za norčije – z »larfo« na sebi ali brez. Privoščimo si jih, saj veste: smeh je pol zdravja! Zbrali smo le nekaj namigov, kje bo veselo. Največji in najdaljši pustni karneval bo kot vsako leto na Ptuju, od 3. do 13. februarja bodo maske, etnološke, sodobne in iz tujih logov, preplavile ptujske ulice in večerne zabave. Med bolj obiskanimi sta tradicionalno otvoritvena etno povorka s predajo oblasti v soboto, 3. februarja, ob 11. uri in pa mednarodna karnevalska povorka v nedeljo, 11. februarja, od 13. ure naprej.
Manj številčen, a toliko bolj prisrčen je Zmajev karneval v Ljubljani, ko se na pustno soboto po mestnih ulicah sprehodijo vrtčevske in osnovnošolske skupine, seveda ne manjkajo ljubljanski zmaj in različne etnološke skupine. Maškare bodo na Gorenjskem prevzele oblast že 2. februarja, Društvo Godlarji Šenčur pa vabi na tradicionalno največjo gorenjsko pustno povorko, ki se bo začela v nedeljo, 11. februarja, ob 13. 33 iz Srednje vasi proti centru Šenčurja. V Cerknici so letos glavno besedo od čarovnic prevzele čebele. Na Čebelji zlet vas vabijo na pustno nedeljo, 11. februarja, točno okoli ob 12.32. V Ilirski Bistrici lahko na pustno nedeljo rajate s škoromati in drugimi etnološkimi liki. V Idriji pripravljajo za 12-urno pustno dogajanje za male in velike (med 10. in 11. februarjem) od peke krofov in otroškega živžava do Krawnevala Kulturnega pustnega društva Grapa.
Tájati léd naš šele začne se, pomlád je drugód žé ...
… je verz iz pesmi našega velikega pesnika Franceta Prešerna V spomin Matija Čopa. Slovenski kulturni praznik, ki ga praznujemo na dan njegove smrti 8. februarja, je priložnost za obisk katere od kulturnih ustanov. Številne bodo brezplačno odprle svoja vrata, pripravile vodenja in druge dogodke. Naj vas spomnimo le na nekaj prireditev.
V Kranju v sklopu prireditve Vsak dan prešernovo že med 1. in 8. februarjem organizirajo oglede kranjskih znamenitosti z ugodnostmi (ogled mesta, kanjona reke Kokre, rovov pod starim Kranjem, zvonika cerkve sv. Kancijana in informacijskega centra SOS proteus). Na Prešernov dan pa seveda vabljeni na Prešernov smenj. Na sprehodu med stojnicami domače in umetnostne obrti, ob okušanju Prešerne kuhne in spremljanju recitatorjev, glasbenikov in plesalcev boste morda na ulici srečali samega doktorja rim z lepo Julijo ob strani.
Tisti, ki radi združite kulturo in rekreacijo, se lahko odpravite na Pot kulturne dediščine Žirovnica. Deset kilometrov dolga nezahtevna krožna pot povezuje pet muzejskih hiš znanih Slovencev: Prešernovo rojstno hišo v Vrbi, rojstno hišo Matije Čopa v Žirovnici, čebelnjak Antona Janše na Breznici ter rojstni hiši pisateljev Frana Saleškega Finžgarja v Doslovčah in Janeza Jalna na Rodinah. Pohod lahko začnete na poljubnem mestu, ob 13. uri pa bo v Vrbi osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku. Podrobnosti najdete na: https://visitzirovnica.si/.
Združenje dramskih umetnikov Slovenije prireja tradicionalni, letos že 38. recital Prešernove poezije v Ljubljani. Začel se bo ob 12. uri pred Prešernovim spomenikom, poleg Radia Slovenija – programa Ars ga bo prvič predvajala tudi Televizija Slovenija na prvem programu. Dramski igralci bodo Prešernove pesmi recitirali tudi v Novi Gorici in Mariboru. V Kamniku bodo v Galeriji Mihe Maleša ob 18. uri v spomin na alpinista, gorskega reševalca, arhitekta, konservatorja, kartografa … predvajali dokumentarni film Vlasto Kopač, ob 110. obletnici rojstva. V Mariboru pa se lahko med drugim udeležite brezplačnega vodenja po Hiši Stare trte. Spoznali boste zgodovino trte in hiše, nato pa s pomočjo virtualne resničnosti doživeli zgodbo trte z njene lastne perspektive.
Vesna ostaja vedno mlada
Ali se spomnite nabritih dijakov, bodočih maturantov Sama, Sandija in Krištofa, strogega profesorja Kosinusa, jezične Hiperbole in nadvse čedne Vesne? Seveda govorimo o glavnih likih filma Vesna Františka Čapa. Prva slovenska filmska romantična komedija je leta 1953 navdušila gledalce – in ob vsakokratnem predvajanju na televiziji še vedno navdušuje mlajše generacije.
Pravzaprav je bila Vesna peti slovenski celovečerni igrani zvočni film in hkrati prvi, ki so ga opazili v tujini, saj so ga predvajali v sedmih državah zunaj Jugoslavije. Ob treh lanskih obletnicah – 70. obletnici Vesne in 110. obletnici rojstva ter 30. obletnici smrti pesnika in pisatelja Mateja Bora, ki je napisal scenarij za film (kar marsikdo niti ne ve), so decembra lani v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani postavili razstavo s pomenljivim naslovom Vesna – še vedno mlada. Do 20. aprila si lahko o ustvarjalcih in snemanju filma ogledate veliko zanimivih dokumentov, fotografij in drugega gradiva iz NUK-a, Slovenske kinoteke in Knjižnice Ivana Potrča Ptuj.
