Praznične jedi – med tradicijo in sodobnostjo
Dobro počutjedecember '24Prehrana
Prehrana
Pred prazniki se v mnogih ljudeh porajajo misli, kaj bi kuhali, spet druge pa skrbi preobilje jedi, ki jih v tem času zaužijejo, in imajo lahko zato prebavne težave. Vsi pa si želimo preživeti praznike v krogu najbližjih, da bomo čutili družinsko povezanost in navdušujoče vonjave hrane, ki nas bo združevala in povezovala.
Pred leti so naredili raziskavo in ugotovili, da treh vonjev ne bomo nikdar pozabili, in sicer po goveji juhi z rezanci, po pečenki s krompirjem in po potici. To zelo dobro vedo zdomci in izseljenci, športniki in popotniki, ki se po daljšem času vračajo iz tujine. Te vonjave tradicionalnih jedi prikličejo spomine. V prejšnjih generacijah se niso spraševali tako kot danes, ali se bomo zredili, si nakopali holesterol in podobno. Prazniki so bili čas okrepljenih čustev in veselja, čas kipenja hormonov sreče. Ko je človek radosten, mu tekne prav vse in ga nič ne boli …
Da nam praznične jedi ne bodo delale težav, se moramo od prednikov predvsem naučiti, da uporabimo najboljše surovine: od jajc, masla, moke, orehov do ustreznih kosov mesa za pripravo pečenke, juhe in solate, ki so zrasle pri nas. Prave vonjave bodo napolnile našo hišo le, če bomo uporabljali tudi pravilen postopek kuhanja in pečenja. Jaz na primer počasi na zelo zelo nizkem ognju govejo juho kuham vso noč. Taka je najboljša, pa naj je kurja ali goveja!
Hrana za nastanek hormonov sreče
Pogosto pravimo, da je hrana prva pomoč za zdravje, a taka je le, če spoštujemo temeljno načelo uravnoteženega prehranjevanja: vsakega po malem in vse zapovrstjo. Druga pomoč je okrepitev nastajanja hormonov sreče serotonina, noradrenalina in dopamina. Za pravi občutek sreče in radosti morajo biti ti hormoni v medsebojnem ravnovesju. Serotonin kot nevrotransmitor, prenašalec informacij med možganskimi celicami, zagotavlja umirjeno duševno ravnovesje ter dobro razpoloženje in prijetno, mirno spanje. Zato ga najbolj potrebujemo zvečer. Noradrenalin najbolj potrebujemo zjutraj, saj daje ustvarjalni zagon, krepi voljo in napoveduje uspešen dan. Dopamin spodbuja živahnost in dobro voljo, bistri misli ter krepi domišljijo za plodno ustvarjalnost. Brez njega smo čustveno prazni, brezvoljni, nemirni in psihotični.
Osnovno gradivo za hormone so beljakovine oziroma aminokisline. Za serotonin potrebujemo aminokislino triptofan, za noradrenalin fenilalanin, za dopamin pa tirozin. Triptofana je največ v skuti, mleku, ribjem in puranjem mesu, bananah, orehih, dateljnih in arašidih. Tirozin je v koruzni moki, mandeljnih, jajcih, mleku, rižu, rži, sezamovem semenu, svinjini, sojini moki, grahu, špinači, bananah, fižolu, arašidih in bučnih semenih. Fenilalanin je v sezamu, jajcih, pšenični moki, govejih jetrih, mleku, rižu, ovsu, grahu, špinači, koruzi in krompirju.
Fenilalanin se prek tirozina spremeni v noradrenalin. Tirozin izboljšuje umsko čilost, bistri možgane in krepi miselne procese ter motivacijo. Kot gorivo so ogljikovi hidrati, spremenjeni v glukozo in fruktozo iz sadja. Obe omogočita, da triptofan prek krvno-možganske pregrade hitro preide v možgane. Če zaužijemo fruktozo, bo serotonin nastajal že v petih minutah. Če spijemo sladkan čaj ali skodelico kakava, bomo hitro pomirjeni; če pojemo rozine, bo proces še hitrejši.
Premalo sladkorja v možganih je eden od vzrokov razdražljivosti, jeze in depresij. Vsi trije hormoni sreče potrebujejo za nastanek vitamine skupine B (B3, B6, B9 in B12) ter minerale kot aktivatorje procesa. To so selen, magnezij, baker in cink. Nastanek spodbujajo pekoča paprika, česen, čebula (vse te imajo kvercetin, kapsaicin in alicin) ter kakav, čokolada, med, kava in ingver.
Prva pomoč, ko nas opominja želodec
Možgani so izvir čustev in čustva vplivajo tudi na odzive želodca in črevesja. Zato je želodec kazalnik razpoloženja in nam tudi jasno pove, kaj mu ni po volji. Tu nimam v mislih samo hrane, ki jo zaužijemo preveč, marveč širše, tudi v odnosu do bivalnih navad in življenjskih razvad. Pa vendar je pametno, da vemo, katera živila in jedi so blagodejne do našega želodca in mu pomagajo.
Krompir je eno prvih takih živil. Je lahko prebavljiv in je zato priporočljiv v vseh dietah za bolnike. Pripravimo ga lahko kot redko krompirjevo juho s kumino, ga dodamo kot sestavino v druge juhe, pripravimo z maslom kot pire in podobno. Krompir deluje tudi kot antacid, to je snov, ki nevtralizira pretirano želodčno kislino. Blaži razjede na sluznici, čire in kolike.
Grenčine v zelenjavi in zeliščih vzbujajo tek in pospešujejo prebavo, odpravljajo krče, napihnjenost, pomagajo pri splošnem pomanjkanju prebavnih sokov, ko v želodčnem soku ni dovolj kisline in fermentov, ter pri lenosti želodca. Zato obvezno sodijo k mastnim jedem. Sem spadajo tudi radič vseh vrst, cikorija, artičoka, tudi grenka zelišča, med njimi pelin.
Grenčice iz zelišč: med ljudmi so dobro znane tudi grenčice, narejene brez sladkorja, le iz mešanice zelišč, namočenih v žganju. Poleg pelina ljudje najpogosteje pripravljajo grenčice iz tavžentrože, rmana in brinovih jagod. Poleg teh so za pripravo teh digestivov primerni še komarček, majaron, šetraj in meta.
Čebula je močno razkužilo in pomaga preprečevati želodčne okužbe in črevesne bolezni. V ta namen naredimo mešanico iz čebule, soka naribanega hrena ali z olupkom vred naribane črne redkve. Dodamo dve žlici meda in zmešamo, počakamo nekaj ur in uživamo trikrat na dan po eno žličko.
Česen izboljšuje prebavo, saj krepi dejavnost prebavnih sokov, hkrati pospeši prehod hrane po črevesju.
Oljčno olje preprečuje vetrove, zgago, vnetje želodčne sluznice, čire na želodcu.
Korenček lajša vetrove, kolike in krče, okužbe črevesja in želodca, blaži tudi hemoroide.
Beli riž: če je želodec razdražen, je treba uživati lahko hrano, zato sicer bolj zdrav, a težje prebavljiv rjavi riž tokrat odpade. Beli riž tudi blaži diarejo.
Jogurt: koristita tako navadni kot tudi probiotični jogurt. Vsebujeta za črevesje koristne bakterije, ki so dobre za prebavo, imunski sistem, možgane in splošno počutje. Jogurt, kefir in kislo mleko zmanjšujejo zatekanje in napihnjenost.
Jabolko ima jabolčno in vinsko kislino, ki zmanjšujeta učinek premočne solne kisline iz želodca, in pomaga pri ulkusu. Jabolko pred obrokom ali med njimi uravnava kislinsko-bazično razmerje. Sladka jabolka zmanjšujejo zakisanost krvi, kisla pa popravljajo pokvarjen želodec. Pomaga tudi jabolčni kis z medom. Pri peki pečenke je zelo primerno priložiti tudi jabolko.
Banane so lahko prebavljive in pomirjajo želodec. Pektin v njih pospešuje prebavo.
Papaja ima encima papain in chymopapain, ki pomagata razgraditi beljakovine, zato pospešujeta prebavo, umirjata želodec in lajšata zaprtje.
Čaji ali poparki iz rmana in komarčka, nageljnovih žbic, cimeta ter ingverja pomagajo tudi pri prebavi po težkem obroku.
Ingver krepi želodec, črevesje in izločanje encimov; je zdravilo zoper slabost in bruhanje pri nosečnosti in med potovanji. A ni primeren za bolnike z gastritisom ali čirom.
Kardamom poživlja želodec in črevesje. Vroč poparek blaži napihnjenost, kolike, vetrove, slabost in bruhanje ter uravnava pretirano želodčno kislino.
Nekaj jedi za pomoč želodcu:
Krompirjeva juha: v rahlo osoljeni vodi skuhamo krompir, ga zmešamo z električnim mešalnikom, dodamo maslo in malo kumine.
Juha za zdrav želodec: vzamemo približno enake količine krompirja, svežega zelja in bučk. Vse to prepražimo na kuhanem maslu ali svinjski masti, prilijemo vodo in skuhamo. Rahlo solimo in dodamo ščepec mlete kumine. Ko je kuhano, zmešamo v mešalniku v kremno juho in ponudimo na krožniku s koščkom surovega masla.
Sok iz zelja: zmeljemo zeljno glavo, pustimo čez noč in zjutraj skozi krpo stisnemo sok. Uživamo po eno žlico na tešče ali razredčimo z vodo in pijemo dva do tri kozarce pred obroki in med njimi. Enako lahko pijemo zelnico.
Meden napitek: žlico medu raztopimo v toplem mleku ali čaju. To spijemo pol ure pred vsakim obrokom.
Goveja juha: kraljica vseh juh, ki vzbudi pozitivna čustva, pomirja, pomaga pri zdravju prebavil in odpravlja strah, daje občutek domačnosti in sprejetosti med ljubljenimi osebami v družini.
Napredek našega prehranjevanja bi moral temeljiti na tradiciji, ki je rezultat preteklih izkušenj, ter na modernih znanstvenih spoznanjih, ki narekujejo korekcijo postopkov in ravnanj. Če gre vse to z roko v roki, potem bomo zdravi in srečni – tudi po praznikih.