Prehrana
-
Dobro počutjejunij '26Zdravje Prehrana
Prehrana
Nasvetov o prehrani še nikoli ni bilo toliko in hkrati še nikoli niso bili tako nasprotujoči. En dan je superživilo na naslovnicah, naslednji dan je isti izdelek na seznamu prepovedanih. Zato so dogodki, na katerih strokovnjaki razblinjajo dvome, zelo pomembni.
Tako je bilo na večeru Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem na temo Prehrana – med znanostjo, mnenji in miti, na katerem je izr. prof. dr. Nina Mohorko, biokemičarka in doktorica znanosti, govorila o razkrinkavanju mitov, ki nam krojijo krožnik, ter praktičnih namigih, kako prepoznati verodostojne informacije. Kot pravi, obstaja močna povezava med prehrano in možgani. »Največ energije potrebujemo za delovanje možganov, saj so zelo kompleksen del našega telesa. V možganih imamo mehanizem, ki usmerja, koliko energije moramo vnesti v telo za njegovo vzdrževanje in gibanje. To je homeostatski sistem. Imamo pa tudi hedonistični sistem, zaradi katerega hrano zaužijemo, tudi če nismo več lačni. Težava sodobnega sveta je, da smo nenehno priklopljeni na neki vir energije, torej konzumiranje hrane, posledica pa je debelost. Tolažimo se s hrano, česar v preteklosti niso poznali.«
Hrana za dobre kosti, mišice in kite
Dobro počutjejunij '26Prehrana
Prehrana
Gibalni ali motorični sistem vključuje kosti kot ogrodje ter mišice in kite, ki delujejo skupaj, prepleteno in usklajeno. Le zaradi takega sodelovanja med kostmi, hrustancem, mišicami in kitami se lahko premikamo, upogibamo, plešemo in skačemo. Z gibanjem se posamezni deli telesnega ogrodja nenehno podmazujejo, podobno kot mehanski stroji.
Elementi gibalnega sistema imajo tudi dodatne naloge: kosti so na primer zaloga kalcija, fosforja in drugih mineralnih snovi, ki se po potrebi sproščajo v kri in druge dele telesa. V krvi mora biti stalna količina kalcija, sicer bi življenjski procesi zastali. Kosti so nekakšno vmesno skladišče. Mišice pa s krčenjem in raztezanjem proizvajajo toploto in grejejo telo. Če redno obremenjujemo telo, povečujemo maso kosti in mišic, ki se krepijo. Kosti dobijo večjo gostoto, so bolj trdne in zmanjša se nevarnost za zlome. Sklepi so bolje prekrvljeni, kar zmanjša njihovo obrabo. Pri neaktivnosti ali pomanjkanju obremenitve začneta kostna in mišična masa upadati. Spodbujanje telesne dejavnosti pozitivno vpliva tudi na naše duševno počutje. Zmanjšajo se stres, strahovi, nevarnost depresije in duševna utrujenost, poveča pa se zadovoljstvo.
-
Dobro počutjejunij '26Prehrana
Prehrana
Kadar želimo podkrepiti svoje poželenje po sladkem, hudomušno tu in tam rečemo, da nam je »padel cuker«. A nam včasih res primanjkuje sladkorjev. Ne tako redko.
Pomanjkanje sladkorja v krvi ali hipoglikemija poznajo sladkorni bolniki. Gre za moteno oskrbo z glukozo, kar je precej neprijetno stanje, ki se mu poskušajo izogniti. Več manjših obrokov in skrbno spremljanje sestave obroka sta zelo pomembna, kar pa je tudi zelo koristen nasvet za vse nas, ki nismo sladkorni bolniki. Na srečo je zelo opazen znak, da je nekaj narobe, prav lakota. Kdor je ne občuti, naj se tega občutka (znova) priuči. Kasneje se hitro pojavijo tudi vrtoglavica, razbijanje srca, občutki tesnobe, motnje govora in vida, pri bolnikih pa se stanje lahko krepko in življenjsko ogrožajoče zaplete.
Cink za odpornost in radoživost
Prehrana
Če v tem pomladnem času še niste pri močeh, vam zelo verjetno primanjkuje cinka. Prav tako, če opažate bele pike na nohtih, imate grobo kožo, pogoste ekceme in srbečico ali če se vam rane slabše in počasneje celijo ter izgubljate okus in vonj.
Nekatere od teh značilnosti so seveda povsem običajne, spontano se pojavijo s staranjem in so del našega življenja, ki mu pač ne uidemo. Slabše celjenje ran in pogosto zbolevanje pa sta precej očitni posledici pomanjkanja cinka v našem telesu. Cink je namreč vključen za delovanje številnih procesov v organizmu – v otroštvu za obdobje rasti, v odrasli dobi za plodnost pri moškem, skozi vse življenjsko obdobje pa za imunsko odpornost in radoživost. Znane so povezave z drugimi hranili, zato je vpliv cinka na delovanje našega organizma pravzaprav neverjeten.
-
PREHRANA
V toplem delu leta z veseljem razkrivamo kožo sončnim žarkom, da bi pridobili vitamin D in okrepili zdravje. Sonce daje življenje, a ga tudi uničuje, zato je treba kožo vedno zavarovati pred škodljivimi vplivi močnega sonca.
Pogosto pozabljamo, da je kot največji telesni organ enako pomembna kot srce, želodec, ledvice ali jetra. Sodeluje tudi pri uravnavanju telesne vlage in temperature. V nasprotju s pričakovanji smo na mraz manj občutljivi kot na vročino. V kvadratnem centimetru kože imamo do tri čutnice za mraz, za vročino pa jih je šestkrat več.
Še vedno zavržemo preveč hrane
Prehrana
Po podatkih statističnega urada smo v Sloveniji leta 2024 zavrgli 168.000 ton hrane oziroma 79 kilogramov na prebivalca.
Čeprav je ta številka precej pod povprečjem EU, ki znaša 131 kilogramov na prebivalca, je to še vedno pomemben ekonomski, okoljski in družbeni problem, opozarja Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS). Poleg tega je med nami veliko družin, ki si težko privoščijo zdrave in dovolj hranilne obroke. Zato ZPS skupaj z Zvezo prijateljev mladine Slovenije sodeluje v programu Pri hrani prihrani, v okviru katerega pripravljajo kampanjo o pametni porabi hrane in zmanjševanju odpadkov ter širijo prepričanje, da cenovno dostopna hrana ne pomeni nujno slabše ali manj kakovostne prehrane. Med drugim razvijajo preprosto digitalno orodje za načrtovanje jedilnikov in nakupovanje, pripravljajo kuharske delavnice za otroke, starejše in socialno ranljive družine ter širijopraktične nasvete, od tega, da je doma kuhana hrana cenejša in bolj zdrava, da je mogoče iz osnovnih živil pripraviti več obrokov, do pametnega načrtovanja nakupov in porabe živil.
-
(podpis slike)
Današnji slovenski dan brez zavržene hrane opozarja na pomen odgovornega ravnanja s hrano in zmanjšanje količine zavrženih živil. Po podatkih statističnega urada smo v Sloveniji leta 2024 namreč zavrgli 168.000 ton hrane oziroma 79 kilogramov na prebivalca.
Čeprav je številka precej pod povprečjem EU, ki znaša 131 kilogramov na prebivalca, to še vedno predstavlja nezanemarljiv ekonomski, okoljski in družbeni problem. Največ odpadne hrane oz. 44 odstotkov je nastalo v gospodinjstvih, v gostinstvu in strežbi hrane je bil ta delež 32-odstoten, v proizvodnji hrane je znašal 15 odstotkov, devetodstoten pa je bil v dejavnosti trgovine z živili. -
Dobro počutjeapril '26Prehrana
Prehrana
Bolj ko je grenko, bolj je zdravo, je trdila moja mama, ko smo se kot otroci »kremžili« pri jedi. Skupna značilnost grenčin, snovi grenkega okusa, v zelenjavi, zeliščih, začimbah in redkeje v sadju je spodbujanje izločanja prebavnih sokov želodca in trebušne slinavke. Posledično se poveča ritmično gibanje črevesja, zato je prebava učinkovitejša, saj imajo prebavila dovolj časa za temeljito predelavo hrane.
Grenčine okrepijo izločanje strupenih snovi iz jeter, pospešijo izločanje žolča za prebavo maščob ter seča, s čimer čistijo ledvice, odplavljajo sečno kislino iz sklepov in preprečujejo putiko. Grenčine čistijo kri ter pomagajo srcu in krvnim žilam, zato jih uvrščamo med hrano za pomlajevanje.
-
Dobro počutjeapril '26Prehrana
Prehrana
V maščobah topni vitamini so A, D, E in K, med vodotopnimi pa vitamin C ter obsežna skupina vitaminov skupine B. V tej skupini je kar 17 vitaminov, saj je njihovo delovanje podobno, nahajajo se v podobnih ali istih živilih, včasih pa z uživanjem določenega živila dobimo skoraj celotno skupino.
Največ vitaminov skupine B je v žitih, zlasti v luščinah in ovojnicah žit, v nakaljenih semenih, oreščkih, semenih, stročnicah, fermentiranih živilih (kislem zelju in repi), vitamin B9 pa tudi v temnozeleni listnati zelenjavi. Ker se v telesu ne shranjujejo, jih je treba redno vnašati s pestro prehrano. Vitamini skupine B sodelujejo v pomembnih procesih v telesu in pripomorejo k oskrbi telesnih celic. Zato ni presenetljivo, da se njihovo pomanjkanje pogosto kaže v splošni utrujenosti, saj celice ne dobijo dovolj energije, v raztresenosti, slabši imunski odpornosti, mravljinčenju v nogah, slabokrvnosti in pri gradnji celic, na primer kožnih celic; zaradi pomanjkanja teh vitaminov je lahko moteno tudi celjenje ran. Ti simptomi so sicer lahko posledica tudi drugih zdravstvenih težav, ki so pogosto povezane s pomanjkanjem hranil.
-
Dobro počutjemarec '26Prehrana
Prehrana
Poznamo morsko, kameno, himalajsko in še kopico zeliščnih soli. Tudi solni cvet in evaporirano sol. Vsem je skupno to, da vsebujejo natrijev klorid, ki je kemijska spojina. Čeprav na videz enake so soli po sestavi različne; skupno jim je le to, da podarijo jedem slan okus.
Sol je popolnoma vsakdanja začimba, v jed jo dodamo mimogrede. Vse dokler nanjo ne pozabimo – kruh, v katerega sem nekoč pozabila zamesiti sol, je bil komajda užiten. Sol pa ni le obvezna začimba kruha, dodajamo jo namreč v vse jedi, po malem tudi v sladke. Poleg tega s soljo v organizem vnesemo številne minerale, brez katerih mehanizmi in procesi v telesu ne potekajo. V tem smislu je najkoristnejša morska sol, v kateri poleg natrijevega klorida najdemo številne minerale v ravno pravem razmerju. Še več, morska sol je po pravilih tudi jodirana.