Prehrana
-
Tretjo nedeljo v juliju praznujemo svetovni dan sladoleda, zato smo zbrali nekaj zanimivosti o tej izjemno priljubljeni sladici.
Prvi zapisi o "ledu z okusom" izhajajo iz Perzije, kjer naj bi zmes rožne vode in zelo tankih rezancev mešali z ledom. Kasneje so ji dodajali sadje in začimbe, kot je žafran. Na Kitajskem naj bi že dvesto let pred našim štetjem mešanico mleka in riža zamrzovali v snegu ali pa v zmrznjen sneg vmešavali sadje, vino in med. V starem Egiptu pa naj bi z ledom mešali mleko z rožno vodo, suhim sadjem ali oreški. Menda je bila mešanica, ki bolj spominja na sorbet kot na klasični sladoled, priljubljena jed antičnega vojskovodje Aleksandra Velikega in rimskega cesarja Nerona. Takrat so nosili sneg z gora, ga shranjevali v amforah ter ga mešali s sadjem, sadnim sokom n medom.
-
Dobro počutjejulij '26Prehrana
Prehrana
Zelišča nimajo hranilne vrednosti, kot jo imajo beljakovine, ogljikovi hidrati in maščobe. Pa vendar obogatijo okus jedi ter vplivajo na naše duševno in telesno počutje, saj delujejo stimulativno ali pomirjevalno oziroma pomagajo uravnotežiti notranje organe.
Poleg tega imajo visoko biološko vrednost, saj omogočajo lažjo, boljšo in popolnejšo prebavo ter vsrkavanje hranilnih snovi. Hkrati so nepogrešljiv vir eteričnih olj, grenčin, taninov, saponinov, rastlinskih sluzi, fitoncidov (naravnih antibiotikov) ter organskih kislin, ki pomagajo pri prebavi in zaščiti prebavnega trakta.
-
Dobro počutjejulij '26Prehrana
Prehrana
Želim si poletje, polno smeha, druženj in norčavih dogodivščin. Želim si ležernost poletne vročine in hlad pod krošnjami dreves. Želim si obilje zelenjave in sadja z vrtov ter veselje ob pripravljanju shrankov za spomin. Naj bo poletje takšno ali kakršnokoli že pač, naj bo vseeno okusno, to vam srčno privoščim.
Za ta čas sem vam pripravila nekaj jedilnikov in receptov, da bo kuhanje tudi poleti lažje, enostavneje in poletje pravo pravcato kulinarično doživetje. Dober tek.
Nedeljsko kosilo (za 4 osebe)
-
Dobro počutjejunij '26Zdravje Prehrana
Prehrana
Nasvetov o prehrani še nikoli ni bilo toliko in hkrati še nikoli niso bili tako nasprotujoči. En dan je superživilo na naslovnicah, naslednji dan je isti izdelek na seznamu prepovedanih. Zato so dogodki, na katerih strokovnjaki razblinjajo dvome, zelo pomembni.
Tako je bilo na večeru Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem na temo Prehrana – med znanostjo, mnenji in miti, na katerem je izr. prof. dr. Nina Mohorko, biokemičarka in doktorica znanosti, govorila o razkrinkavanju mitov, ki nam krojijo krožnik, ter praktičnih namigih, kako prepoznati verodostojne informacije. Kot pravi, obstaja močna povezava med prehrano in možgani. »Največ energije potrebujemo za delovanje možganov, saj so zelo kompleksen del našega telesa. V možganih imamo mehanizem, ki usmerja, koliko energije moramo vnesti v telo za njegovo vzdrževanje in gibanje. To je homeostatski sistem. Imamo pa tudi hedonistični sistem, zaradi katerega hrano zaužijemo, tudi če nismo več lačni. Težava sodobnega sveta je, da smo nenehno priklopljeni na neki vir energije, torej konzumiranje hrane, posledica pa je debelost. Tolažimo se s hrano, česar v preteklosti niso poznali.«
Hrana za dobre kosti, mišice in kite
Dobro počutjejunij '26Prehrana
Prehrana
Gibalni ali motorični sistem vključuje kosti kot ogrodje ter mišice in kite, ki delujejo skupaj, prepleteno in usklajeno. Le zaradi takega sodelovanja med kostmi, hrustancem, mišicami in kitami se lahko premikamo, upogibamo, plešemo in skačemo. Z gibanjem se posamezni deli telesnega ogrodja nenehno podmazujejo, podobno kot mehanski stroji.
Elementi gibalnega sistema imajo tudi dodatne naloge: kosti so na primer zaloga kalcija, fosforja in drugih mineralnih snovi, ki se po potrebi sproščajo v kri in druge dele telesa. V krvi mora biti stalna količina kalcija, sicer bi življenjski procesi zastali. Kosti so nekakšno vmesno skladišče. Mišice pa s krčenjem in raztezanjem proizvajajo toploto in grejejo telo. Če redno obremenjujemo telo, povečujemo maso kosti in mišic, ki se krepijo. Kosti dobijo večjo gostoto, so bolj trdne in zmanjša se nevarnost za zlome. Sklepi so bolje prekrvljeni, kar zmanjša njihovo obrabo. Pri neaktivnosti ali pomanjkanju obremenitve začneta kostna in mišična masa upadati. Spodbujanje telesne dejavnosti pozitivno vpliva tudi na naše duševno počutje. Zmanjšajo se stres, strahovi, nevarnost depresije in duševna utrujenost, poveča pa se zadovoljstvo.
-
Dobro počutjejunij '26Prehrana
Prehrana
Kadar želimo podkrepiti svoje poželenje po sladkem, hudomušno tu in tam rečemo, da nam je »padel cuker«. A nam včasih res primanjkuje sladkorjev. Ne tako redko.
Pomanjkanje sladkorja v krvi ali hipoglikemija poznajo sladkorni bolniki. Gre za moteno oskrbo z glukozo, kar je precej neprijetno stanje, ki se mu poskušajo izogniti. Več manjših obrokov in skrbno spremljanje sestave obroka sta zelo pomembna, kar pa je tudi zelo koristen nasvet za vse nas, ki nismo sladkorni bolniki. Na srečo je zelo opazen znak, da je nekaj narobe, prav lakota. Kdor je ne občuti, naj se tega občutka (znova) priuči. Kasneje se hitro pojavijo tudi vrtoglavica, razbijanje srca, občutki tesnobe, motnje govora in vida, pri bolnikih pa se stanje lahko krepko in življenjsko ogrožajoče zaplete.
Cink za odpornost in radoživost
Prehrana
Če v tem pomladnem času še niste pri močeh, vam zelo verjetno primanjkuje cinka. Prav tako, če opažate bele pike na nohtih, imate grobo kožo, pogoste ekceme in srbečico ali če se vam rane slabše in počasneje celijo ter izgubljate okus in vonj.
Nekatere od teh značilnosti so seveda povsem običajne, spontano se pojavijo s staranjem in so del našega življenja, ki mu pač ne uidemo. Slabše celjenje ran in pogosto zbolevanje pa sta precej očitni posledici pomanjkanja cinka v našem telesu. Cink je namreč vključen za delovanje številnih procesov v organizmu – v otroštvu za obdobje rasti, v odrasli dobi za plodnost pri moškem, skozi vse življenjsko obdobje pa za imunsko odpornost in radoživost. Znane so povezave z drugimi hranili, zato je vpliv cinka na delovanje našega organizma pravzaprav neverjeten.
-
PREHRANA
V toplem delu leta z veseljem razkrivamo kožo sončnim žarkom, da bi pridobili vitamin D in okrepili zdravje. Sonce daje življenje, a ga tudi uničuje, zato je treba kožo vedno zavarovati pred škodljivimi vplivi močnega sonca.
Pogosto pozabljamo, da je kot največji telesni organ enako pomembna kot srce, želodec, ledvice ali jetra. Sodeluje tudi pri uravnavanju telesne vlage in temperature. V nasprotju s pričakovanji smo na mraz manj občutljivi kot na vročino. V kvadratnem centimetru kože imamo do tri čutnice za mraz, za vročino pa jih je šestkrat več.
Še vedno zavržemo preveč hrane
Prehrana
Po podatkih statističnega urada smo v Sloveniji leta 2024 zavrgli 168.000 ton hrane oziroma 79 kilogramov na prebivalca.
Čeprav je ta številka precej pod povprečjem EU, ki znaša 131 kilogramov na prebivalca, je to še vedno pomemben ekonomski, okoljski in družbeni problem, opozarja Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS). Poleg tega je med nami veliko družin, ki si težko privoščijo zdrave in dovolj hranilne obroke. Zato ZPS skupaj z Zvezo prijateljev mladine Slovenije sodeluje v programu Pri hrani prihrani, v okviru katerega pripravljajo kampanjo o pametni porabi hrane in zmanjševanju odpadkov ter širijo prepričanje, da cenovno dostopna hrana ne pomeni nujno slabše ali manj kakovostne prehrane. Med drugim razvijajo preprosto digitalno orodje za načrtovanje jedilnikov in nakupovanje, pripravljajo kuharske delavnice za otroke, starejše in socialno ranljive družine ter širijopraktične nasvete, od tega, da je doma kuhana hrana cenejša in bolj zdrava, da je mogoče iz osnovnih živil pripraviti več obrokov, do pametnega načrtovanja nakupov in porabe živil.
-
(podpis slike)
Današnji slovenski dan brez zavržene hrane opozarja na pomen odgovornega ravnanja s hrano in zmanjšanje količine zavrženih živil. Po podatkih statističnega urada smo v Sloveniji leta 2024 namreč zavrgli 168.000 ton hrane oziroma 79 kilogramov na prebivalca.
Čeprav je številka precej pod povprečjem EU, ki znaša 131 kilogramov na prebivalca, to še vedno predstavlja nezanemarljiv ekonomski, okoljski in družbeni problem. Največ odpadne hrane oz. 44 odstotkov je nastalo v gospodinjstvih, v gostinstvu in strežbi hrane je bil ta delež 32-odstoten, v proizvodnji hrane je znašal 15 odstotkov, devetodstoten pa je bil v dejavnosti trgovine z živili.