Ne smemo zanemariti potreb starejše generacije
Dobro je vedetidecember '24Pokojnine
ZDUSOVE STRANI
Predsednica ZDUS Zdenka Jan in predsednica SUS Francka Ćetković
V Zvezi društev upokojencev Slovenije smo skupaj s Sindikatom upokojencev Slovenije na novinarski konferenci 13. novembra poudarili nekatere najbolj žgoče probleme, ki tarejo upokojence.
Predsednica Zdusa Zdenka Jan je dejala, da se mnogim starejšim v naši družbi ne godi dobro, torej ne živijo, kot bi si zaslužili, čeprav so soustvarjali socialno pravične temelje za današnje življenje. Koalicijski dogovor starejših ne upošteva, zatika se že pri zagotavljanju osnovnih pravic, zapisanih v ustavi.
Rosvita Svenšek, predsednica Komisije za zdravstveno in socialno varstvo pri Zdusu, je poudarila nestrinjanje z določbami zakona za dolgotrajno oskrbo, ki predvideva, da bi upokojenci od julija 2025 plačevali obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo od neto pokojnin. Dejala je, da je poseganje v neto izplačane pokojnine ustavno sporno, saj zaposlenim to dajatev odvaja delodajalec od bruto nakazil. V tem primeru Zpiz nima pravne podlage, da bi te pravice lahko odvzel iz neto izplačanih pokojnin. Po njenih besedah to pomeni vdor v pokojninski sistem, zato ne izključujemo ustavne presoje takega dejanja.
Prav tako že deset let pozivamo k izplačevanju letnega dodatka v dveh razredih, vse vlade pa lastne zakone kršijo in ga izplačujejo v petih, je dejal podpredsednik Zdusa Stanko Kranvogel. Povedal je, da zveza za leto 2025 zahteva popravke lestvice letnega dodatka, kar bi bilo za državo malo dražje, pa vendar.
Na slabšem bodo obstoječi in bodoči upokojenci
Pokojninska reforma že lep čas dviguje prah v naših društvih. »Primerjalni izračun pokaže, da bi se ob upoštevanju novo predlagane formule (pri kateri bi se postopno vse bolj upoštevali rast cen življenjskih potrebščin in vse manj rast plač) v obdobje od 2019 do 2024 pokojnine uskladile kar za 4,04 odstotka nižje, kot se usklajujejo po zdaj veljavni formuli (čeprav smo v letu 2022 dejansko imeli presežno inflacijo). To sem dejal takrat in pravim tudi danes,« je bil kratek član omenjene komisije Komisijo za pokojninske in invalidske zadeve mag. Ivan Robnik.
Črt Kanoni je spomnil, da je lani precej prahu dvignila namera o ukinitvi pravic brezplačnih prevozov za upokojence v javnem potniškem prometu, vendar želja po tem še kar tli, češ da upokojenci povzročamo gnečo na avtobusih. Dodal je, da podeželje postaja zaradi zapiranja poštnih uradov, zdravstvenih ambulant, trgovin, bančnih izpostav in drugih storitvenih dejavnosti vse manj prijazno do starejših. To še najbolj čutijo v nekaterih predelih Pomurja, Kozjanskega in severnoprimorske regije. Izpostavil je tudi predlog Zdusa za spremembo predpisa o delu upokojencev, in sicer da upokojenec, ki po upokojitvi še dela, prejema pokojnino v nespremenjeni višini.»Zakonodajalec upokojencu dopušča občasna ali honorarna dela, kot so svetovanje, mentorstvo in druge storitve, prodajo lastnih izdelkov, vlaganje v delnice, obveznice ali nepremičnine in oddajanje prostorov, kot da se upokojenci kopajo v denarju.« Zdus predlaga spremembo predpisa, in sicer da upokojenec, ki po upokojitvi še dela, prejema pokojnino v nespremenjeni višini.
Aleš Golja iz Sindikata upokojencev Slovenije je dejal, da so naše pobude in zahteve enake njihovim.
Ob tem je predsednica Zdenka Jan dodala, da »se zavedamo, da prihodnost sloni na mladih in da nujno potrebujemo njihovo razumevanje in podporo, vendar če bodo zanemarili potrebe starejših, bodo imele težave tudi mlajše generacije. Gre za obliko socialnega nasilja in ena od teh pojavnih oblik je tudi ta, da nam država s svojimi institucijami ne prisluhne oziroma nam prisluhne le poredko.«
Ogorčeni zaradi prenizkega letnega dodatka
Zveza društev upokojencev Slovenije in Sindikat upokojencev Slovenije sta ogorčena nad sprejemom zakona o izvajanju proračunov za prihodnji dve leti, ki letni dodatek za upokojence zvišuje le za pet evrov. V skupnem sporočilu za javnost, ki je pravzaprav namenjeno vladi, so konec novembra zapisali, da ne pristajajo na spremembo formule za usklajevanje pokojnin in zavračajo vsako misel na še večje zaostajanje pokojnin za povprečno bruto plačo. Poslanci so prezrli predlog, ki sta ga pripravila zveza in sindikat ter sprejeli rešitev, ki je po njihovem prepričanju v nasprotju s sistemskim zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V letu 2025, ko bo znašal minimalni regres za zaposlene najmanj 1.347 evrov, bodo tako upokojenci prejeli zgolj od 155 do 465 evrov letnega dodatka, so poudarili in opozorili, da so pokojnine že tako in tako (pre)nizke ter da je veliko upokojencev pod pragom tveganja revščine.
Slabše digitalno znanje starejših
Na spletni delavnici Digitalno desetletje 2030 v SLO so udeleženci ocenjevali stanje in izvajanje ukrepov digitalne vključenosti v nacionalnem strateškem načrtu za digitalno desetletje. Evropska unija namreč predpisuje cilje izboljšanja vseh digitalnih kazalnikov do leta 2030 in spremlja njihove dosežke po državah.
Kot je podatke povzel mag. Simon Delakorda, stanje ni razveseljujoče, po koncu covida je digitalna vključenost upadla. Skupni delež prebivalstva z vsaj osnovnimi digitalnimi spretnostmi v Sloveniji je na repu lestvice, daleč za Češko, Estonijo ali Hrvaško. Glede digitalnih veščin so vse starostne skupine v Sloveniji pod povprečjem EU, razen skupina od 16 do 24 let, ki je nad povprečjem.
Je pa Slovenija zelo dejavna pri odpravi primanjkljaja. Na področju pokritosti s kakovostnim omrežjem smo v boljšem položaju, vendar je še veliko sivih lis na podeželju. Ob tem je Janez Kastelic, predsednik Komisije za izobraževanje, publiciteto in informacijsko tehnologijo pri Zdusu, povedal, da je verjetno padec digitalnih spretnosti pri starejših še večji. Dodal je, da je ministrstvo za digitalno preobrazbo pripravilo dve akciji, pri katerih je starejša generacija izpadla. Pri digitalnih bonih je do koristi (dragih slušalk) prišla učeča se mladina, tečaji za starejše in boni za opremo pa so bili tako slabo zastavljeni, da izvedbe ni bilo. Podobno je zastavljena akcija podeljevanja 13.000 prenosnikov. Pri tem pa je najmlajša skupina pri nas edina nad povprečjem EU, najstarejša pa daleč pod evropsko ravnijo.
Ocena ministrstva je, da so starejši tečajniki po nekajurnih tečajih bistveno izboljšali svoje digitalne spretnosti. Kako je bilo merjeno, se sprašuje Kastelic in navede primerjavo: po štirih urah avtošole naredimo velik napredek, znamo avto prestaviti od točke A do točke B, za na cesto pa še nismo dovolj varni ne zase na za druge. Pri tečajih IKT za starejše je velik dosežek, da je nekdo zbral pogum, je motiviran za učenje in pridobi toliko osnovnega znanja, da vidi možnosti za naprej. Meritve znanja po tečajih pa so lahko vprašljive za motivacijo.
J. K.
Zahvala koroškim prostovoljcem
V Podgorju pri Slovenj Gradcu se je v zadnjih dneh novembra zbralo čez 100 prostovoljcev koordinatorjev, ki skrbijo za izvajanje programa Starejši za starejše na območju Koroške pokrajinske zveze društev upokojencev. Med povabljenimi gosti so bili tudi predsednica Zdusa Zdenka Jan, podpredsednik Zdusa Željko Kljajić, predsednica Koroške pokrajinske zveze društev upokojencev Alma Kočnik, podžupan Mestne občine Slovenj Gradec dr. Peter Pungartnik in predsedniki koroških društev upokojencev.
Pokrajinska koordinatorica programa mag. Ivanka Mori je na srečanje povabila vse prostovoljce, ki pomagajo starejšim na svojih območjih. Koroška društva upokojencev so v programu že od leta 2005, ko sta zaveze programa začela uresničevati društvi upokojencev Ravne na Koroškem in Prevalje. Do danes je vključenih devet društev, v zadnjem letu se je pridružilo še Društvo upokojencev Kapla - Ožbalt, prihodnje leto pa bo k programu pristopilo tudi Društvo upokojencev Slovenj Gradec. Koroški koordinatorji so opozorili na težavnost terena, velike razdalje, osamljenost, potrebe po prevozih starejših na različne lokacije in na vse več vprašanj s področja pravne pomoči starejšim. Zdenka Jan se je ob zaključku srečanja vsem prostovoljcem zahvalila za njihovo humano pomoč starejšim. V strokovnem delu je mag. Lea Rebernik iz Centra za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Dravograd predstavila odlično sodelovanje med centrom in dravograjskim društvom upokojencev, za zaključek srečanja pa so stopile na oder še pevke in pevec skupine Bica Bend, ki so poskrbeli za petje in dobro voljo.
Besedilo in foto: Željko Kljajić