Krepitev pljuč z naravnimi metodami
Dobro počutjejanuar '25Zdravje
ZDRAVJE
V hladnih dneh smo izpostavljeni velikim temperaturnim spremembam in pomanjkanju sončnih žarkov. Vse to poveča našo dovzetnost za prehlade, gripo in druga obolenja. Vendar je mogoče zaščititi in okrepiti dihala, predvsem pljuča, in to na čim naravnejši način.
Kot pravi Simona Domjan iz naturopatskega centra SanteVital, so pljuča ključni organ našega dihalnega sistema in imajo pomembno vlogo pri preskrbi telesa s kisikom. »Naturopati jim posvečamo največ pozornosti jeseni, ko se najpogosteje pojavljajo prehladna obolenja.« V dihalih se tedaj začnejo nabirati sluzi, ki lahko postanejo gojišče škodljivih bakterij in virusov, ki povzročajo okužbe (infekcije). »Če so pljuča polna sluzi in kašljamo, moramo najprej spremeniti prehrano, začasno odstranimo živila, ki v telesu proizvajajo sluz, to so predvsem mlečni izdelki živalskega izvora in pšenica.« Izogibamo se industrijsko predelani hrani, ki povzroča zasluzenost telesa. Uživajmo le kakovostno pridelano hrano, bogato z antioksidanti, kot so:
- korenasta zelenjava (korenje, repa, sladki krompir itd.), ki vsebuje betakaroten. Ta se v telesu pretvori v vitamin A, kar krepi sluznico dihalnih poti;
- temnolistnata zelenjava (špinača, blitva, ohrovt) vsebuje antioksidante in minerale, ki krepijo delovanje dihal;
- česen in čebula imata močne protivnetne in protibakterijske lastnosti, kar je koristno za pljuča.
Hrana, ki tudi krepi naša pljuča in debelo črevo: hren, kokošja juha (biti mora vroča), ingver, sezam, gomoljna zelena, zelje, proso itd. »Naša pljuča imajo rada pikanten okus, predvsem pa je pomembno, da je hrana kuhana in topla,« je poudarila.
Za redčenje sluzi v dihalih Simona Domjan priporoča inhalacije z vrelo vodo in soljo, in sicer na klasičen način s posodo, polno vrele vode, soljo in brisačo čez glavo. Potem vdihnemo skozi nos, izdihnemo skozi usta. »Ponoči pa svetujemo oblogo iz čebeljega voska, ki jo namestimo na hrbtno stran med lopatice, in čez oblečemo majico. Pomembno je tudi, da pijemo veliko tekočine, zlasti tople napitke, da se sluz razredči in izloči.«
Dihalne tehnike za krepitev in čiščenje
Krepitev pljuč naj temelji na naravnih metodah, kot so prehrana, zeliščna podpora, dihalne tehnike, gibanje in zmanjševanje stresa. »Ker je najpomembnejša vloga pljuč izmenjava plinov (kisika in ogljikovega dioksida) znotraj majhnih pljučnih mešičkov, je zelo pomembno, kako dihamo,« je nadaljevala naturopatinja.
Na žalost se večina ljudi ne zaveda, da diha površno, plitko in prehitro. Takšno dihanje ne prečisti pljuč v celoti. Skrb vzbujajoč je tudi podatek, da veliko ljudi po 50. letu izgubi kar 40 odstotkov pljučne kapacitete. Zakaj? »Ker ljudje pljuč ne uporabljajo v celoti oziroma dihajo le z zgornjim delom pljuč. Pravilno dihanje pa je dihanje s trebušno prepono, pri katerem uporabljamo tudi spodnji del pljuč.« Kako ga izvajamo? »Desno roko položimo na trebuh, levo na prsni koš in nato najprej vdihnemo v trebuh, nato pa potegnemo zrak še v prsni koš,« nam je razložila sogovornica in dodala, da vdihnemo skozi nos in izdihnemo skozi usta. Izdih naj bo še enkrat daljši od vdiha.
Veliko ljudi živi z nezdravimi pljuči. »Če pljuča ne delujejo optimalno, se po določenem času nakopičijo težave z dihali, ki se kažejo tako na telesni kot duševni ravni.« Sogovornica poudari, da so največji sovražniki naših pljuč kajenje, vlaga v bivalnih prostorih in plesen, ki pogosto nastane zaradi slabega prezračevanja ali slabe izolacije stavbe. »Škodljivi so tudi slab zrak in trdi delci v njem, ki jih vdihavamo v mestih, ter izpostavljenost raznim kemičnim snovem, s katerimi nekateri prihajajo v stik na delovnih mestih.« Čeprav so pljuča odgovorna za dihanje, pa imajo tudi razstrupljevalno nalogo, in sicer se prek pljuč izločajo prah, bakterije in drugi onesnaževalci iz zraka, ki ga vdihavamo. »To nalogo opravljajo drobne dlačice (migetalke) na sluznici dihal. Ker je zdrava sluznica pomembna za vitalnost naših pljuč, je priporočljivo, da se čim več gibljemo na svežem zraku, izvajamo dihalne vaje in ohranjamo zdrav življenjski slog. Pljuča so namreč organ, ki nam ne odpušča preteklih škodljivih navad, saj se ne obnavljajo.«
Temeljitega čiščenja pljuč ne priporočajo le tistim s kroničnimi pljučnimi boleznimi, temveč tudi vsem drugim. Zaupala nam je dve najpogostejši tehniki dihanja za sproščanje telesa in pljuč, saj sproščeno telo pomeni tudi sproščena pljuča, ki bolje oskrbijo telo s kisikom.
- tehnika 4-4-4-4: štiri sekunde vdihujemo, štiri sekunde zadržujemo dih, štiri sekunde izdihujemo in spet štiri sekunde zadržujemo dih;
- tehnika 4-7-8: štiri sekunde vdihujemo, sedem sekund zadržujemo dih in osem sekund izdihujemo. Vdihnemo skozi nos, izdihnemo pa skozi usta.
Pove še, da je trebušno dihanje koristno za zdravje, saj se s takim dihanjem odpre prepona in potrebne informacije se prek živčevja prenašajo v spodnji del telesa. Trebušno dihanje je izjemno pomembno tudi za peristaltiko oziroma gibanje črevesja.
Povezava pljuča – črevesje
»Podorgan pljuč je debelo črevo, zato naj bo v tem letnem času naša pozornost namenjena tudi prebavi. Po tradicionalni kitajski medicini (TKM) so namreč pljuča in debelo črevo povezana prek energetskega kanala pljuč in debelega črevesja ter skupaj tvorijo t. i. sistem dihanja in izločanja. Ta povezava deluje kot nekakšen krogotok, kjer pljuča in črevesje vplivajo drug na drugega, da ohranjajo ravnovesje v telesu in nadzorujejo pretok življenjske energije, uravnavanje tekočin in izločanje odpadnih snovi.«
Potem pojasni, kako deluje povezava: če pljuča ne morejo pravilno razpršiti tekočin, lahko pride do suhega blata, zaprtja in drugih težav v debelem črevesu. Tudi suha koža in težave s sluznicami so pogoste posledice neravnovesja.
Če posameznik pogosto doživlja žalost ali ima težave z izražanjem čustev, se to lahko kaže v oslabljenem delovanju pljuč, kar vpliva tudi na debelo črevo. Pomanjkanje sposobnosti, da bi izpustili preteklost, se lahko odraža v fizičnih težavah, kot so zaprtje in druge težave s prebavo. Koža je pod nadzorom pljuč, debelo črevo pa sodeluje pri odstranjevanju strupov. Če so pljuča in debelo črevo oslabljeni, se to lahko odraža na koži kot izpuščaji, akne, suhost in občutljivost.
»Razumevanje teh povezav pomaga pri celostnem pristopu k zdravljenju, kjer se hkrati poskrbi za dihalni in prebavni sistem ter čustveno ravnovesje posameznika.« Omeni, da je v zadnjem času vedno več znanstveno potrjenih študij, ki dokazujejo pomembnost zdravega črevesnega mikrobioma za naše zdravje. Zato priporoča jemanje probiotičnih kultur, ki bodo prek črevesja krepile imunski sistem.
Priporoča še masažo spodnjega dela trebuha v smeri urinega kazalca, ki pomaga pri zaprtju in lenem črevesju. Masaža v obratni smeri pa je priporočljiva pri prekomernem odvajanju blata oziroma pri mehkem ali tekočem odvajanju blata.
Pljuča, konstitucija in čustva
Po kitajski tradicionalni medicini značilnosti pljuč vplivajo na določene telesne lastnosti in obrazne poteze ljudi, ki jih poimenuje pljučni tip. Njihova postava je običajno bolj krhka ali nežna, nimajo veliko mišične mase, kar daje vtis ranljivosti in občutljivosti. Imajo razmeroma bolj razvit prsni koš, ki lahko deluje nekoliko širši glede na njihovo sicer vitkejšo postavo. Ker so pljuča povezana z dihalno močjo, TKM pogosto vidi širok prsni koš kot nadomestilo (kompenzacijo) za šibkejša pljuča. Njihova koža je pogosto tanka, suha in bleda, po obrazu so lahko prisotne pegice. Imajo občutljivo kožo, nagnjeno k alergijam ali ekcemom. Običajno imajo dolg, ozek obraz z bolj poudarjenimi ličnicami. Nos je pogosto nekoliko daljši in ožji, kar je v TKM simbolično povezano z dihalnim sistemom in pljuči. Njihove ustnice so lahko tanjše in pogosto bledih barv, kar odraža splošno bledost pljučnega tipa. Oči lahko delujejo rahlo utrujene ali pa dajejo občutek nežnosti in občutljivosti. Lahko so tudi nekoliko globlje v očesnih jamicah. Lasje so pogosto tanjši, suhi ali krhki, velikokrat tudi naravno rdečkasti.
Pljuča so v tradicionalni kitajski medicini povezana z občutkom žalosti, debelo črevo pa s sposobnostjo odpuščanja in izpuščanja. Za pljuča v energijskem neravnovesju so značilni: melanholija, žalost, pretirana navezanost, tesnoba, zamere, nezmožnost odpuščanja. »Učinkovito pomoč pri uravnovešanju čustev predstavljajo Bachove cvetne esence. Lahko pa preprosto vadimo tehniko hvaležnosti, ki je zelo preprosta. Vsako jutro in vsak večer si izberemo vsaj tri razloge, za kaj smo lahko hvaležni.«
Pljuča so krila telesa, je zaključila naturopatinja, z vsakim dihom nas napolnijo z življenjem, povežejo z zrakom sveta in spomnijo, da je vsak vdih nova priložnost za nov začetek.
Dihala
Dihala delimo na zgornji in spodnji dihalni sistem. Zgornji obsega nosno votlino, sinuse, žrelo in grlo. Spodnji pa sapnik, sapnice in pljuča. Najpogostejši obiski pri zdravniku so zaradi vnetja zgornjih dihal.