NOVICE OD VSEPOVSOD
Naj se spomin prelije na papir
Teden pisanja z roko ima pri nas vse več podpornikov. Letos bo potekal že desetič, in sicer od 20. do 24. januarja, tokrat pod zelo zanimivim geslom Ko spomini zadišijo. Vonjave je težko ubesediti, vendar lahko sprožijo globoko skrite spomine, zato pri Društvu Radi pišemo z roko spodbujajo, da se ob najljubših vonjih iz otroštva potopite v občutke in spomine, zaprete oči, jih začutite v telesu, potem pa jih zapišete. Vonjave v primerjavi z drugimi čutili neposredno potujejo v del možganov, ki je blizu hipokampusa, zaradi česar so močneje povezane z nezavednimi, čustveno nabitimi spomini. To pojasnjuje, zakaj lahko znani vonj prebudi spomine, ki so se zdeli pozabljeni. Znanstveniki so še ugotovili, da so naši možgani ob vonjanju prijetnih, že poznanih vonjav dejavnejši, kot če vonjamo vonje, ki jih še ne poznamo. Poleg tega ne pozabite, da pisanje z roko omogoča boljše pomnjenje in branje ter dolgotrajnejšo pozornost, z njim izboljšujemo fine motorične spretnosti in lažje zberemo misli.
Piranski akvarij ima 60 let
Piranski akvarij, edini morski akvarij v državi, je praznoval okroglo obletnico delovanja – polnih 60 let. Ob jubileju so predstavili še znamko in razglednico z motivom modre rakovice (Callinectes sapidus), ene izmed vse pogostejših tujerodnih vrst pri nas, s čimer opozarjajo na vse očitnejše spremembe v naravnem okolju in poudarjajo pomen njegovega varovanja. Znamka in razglednica sta nastali v sodelovanju z lokalnimi filatelisti in naravoslovno ilustratorko Manjo Tišler. V akvariju je 140 vrst organizmov. Pozimi je odprt od torka do nedelje (ter med prazniki) od 10. do 17. ure. (Besedilo: N. H, foto: Arhiv Akvarija Piran)
Tri generacije med starejšimi
Po upokojitvi živimo še 30 let ali več, zato so pri mednarodni organizaciji za starejše PION (Pass It On Network) s sedežem v Parizu to obdobje razdelili na tri podgeneracije – prva podgeneracija: 60 do 74 let, druga podgeneracija: 75 do 89 let, tretja podgeneracija: 90 let in več. Vse tri se med seboj razlikujejo. Medtem ko je pri drugi delo še vedno glavna vrednota, pripadniki prve generacije kot enakovredne vrednote naštevajo zabavo, klepet, sprehod, šport, umetnost ter delo, ker hočejo uresničiti svoje sanje in čas od njih zahteva ustvarjalnost. Pravkar poteka obsežna mednarodna raziskava o značilnostih posameznih podgeneracij v raznih deželah sveta, ki bo izpostavila širše razlike med njimi. (Povzeto po: SUTŽO)
Najbolj urejena stranišča so v Novem mestu in Žalcu
Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen je tudi lani ocenjevalo stanje javnih stranišč. V 12 mestnih občinah, 98 občinah in 56 bencinskih servisih ob avtocestah so med drugim preverjali dostopnost (označenost, urnik, plačljivost …), urejenost prostorov (higieno, urnik čiščenja, dotrajanost opreme, zalogo higienskega materiala) ter ustreznost uporabe za invalide.
Med mestnimi občinami je že drugič zapored prejelo priznanje za najlepše urejena stranišča Novo mesto, sledijo Ljubljana, Nova Gorica in Krško. Med občinami si je prvo mesto prislužil Žalec, kjer so lani uredili javna stranišča na novi lokaciji. Sledijo pa občine Piran, Črnomelj in Ljutomer. Med bencinskimi servisi imajo najbolje urejena stranišča Petrol Grabonoš – smer Maribor, Petrol Šentilj – smer Avstrija in Petrol Vrtojba – smer Ljubljana. Najslabše pa so ocenjena stranišča na bencinskih servisih Petrol Lom – smer Koper, Petrol Šempas – smer Ljubljana in MOL Lopata – smer Maribor.
Komisija ugotavlja, da se stanje iz leta v leto izboljšuje, kljub temu pa so podelili nekaj straniščnih metlic. Dobile so jih občine Lendava, Lenart in Gornja Radgona, kjer so bila javna stranišča zaklenjena brez navedenega razloga, ter Mestna občina Velenje zaradi higiene in pomanjkanja higienskega materiala, čeprav ima sicer na osmih lokacijah javna stranišča. Kar 54 občinam pa so za spodbudo podelili zidake, da bi čim prej poskrbele za vsaj eno javno stranišče. Vsem, ki pogosto potrebujejo stranišče, je na voljo tudi aplikacija Najbližji WC, ki jo v društvu nenehno posodabljajo. Na fotografiji: Jože Juršič, Ljubica Cukut in Jože Šeremet, ki skrbijo za čistočo novomeških stranišč. (Foto: Andrej Križ)
Potepanje po Varaždinu
V decembru se radi odpravimo pogledat lepo okrašena mesta k sosedom. Tako so se bralci Vzajemnosti, ki smo se jim tokrat pridružile tudi sodelavke iz uredništva, v začetku decembra odpeljali v Varaždin. Pravijo mu mesto zvonov, saj se jih v ožjem središču oglasi kar enajst hkrati. Pa tudi mesto angelov, ki imajo tu svoj muzej ter prikupno počivališče med stavbami. Izvedeli smo marsikaj zanimivega o njegovi zgodovini, ki so jo med drugim krojili tudi celjski grofje. Spoznavali smo kulinariko in rokodelske izdelke, se fotografirali v domiselno okrašenih kotičkih in se učili razmišljati kot pravi Varaždinci: Kak bu, tak bu. (A. Ž., foto: J. D.)
Starejši potrebujejo več sadja, zelenjave in polnovrednih žit
Stanovalci domov starejših bi morali uživati več sadja, zelenjave, polnovrednih žit in stročnic ter nekoliko manj mesa. S tako prehrano bi zaužili manj maščob in več prehranskih vlaknin. Kot je pokazala prva raziskava prehranskih navad stanovalcev slovenskih domov za starejše občane NutriCare, več kot tretjina stanovalcev kaže znake sarkopenije, ki povzroča upad mišične moči, zato zmanjšuje gibljivost, s tem pa povečuje tveganje za padce in zlome. Predvsem pa večini, več kot 80 odstotkom, primanjkuje vitaminov D in B12. Inštitut za nutricionistiko je v letih od 2021 do 2024 pri 387 stanovalcih iz 20 domov ocenjeval prehranjenost ter vnose makrohranil, vitaminov in mineralov. Podhranjenih stanovalcev je le peščica, pri tretjini so ugotovili tveganje za podhranjenost, več kot tretjina pa ima previsoko telesno težo, pri več kot 90 odstotkih stanovalcev pa so odkrili previsok delež telesne maščobe. Raziskovalci ugotavljajo, da v domovih v veliki meri upoštevajo priporočila o zdravi prehrani, vendar pa stanovalci uživajo preveč maščob in živil živalskega izvora ter premalo ogljikovih hidratov in prehranskih vlaknin. Po mnenju prehranskih strokovnjakov bi bilo najbolje, če bi prehrano prilagajali potrebam posameznika zaradi razlik v telesni masi in gibljivosti, kar pa je seveda v domovih težje izvedljivo. Zato predlagajo, naj v glavne obroke, zlasti v zajtrke in večerje, vključijo več beljakovinskih živil, poleg tega naj stanovalce spodbujajo h gibanju. S prilagoditvami jedilnikov in predvsem s povečanjem ponudbe živil rastlinskega izvora bi lahko povečali dnevne vnose nekaterih mikrohranil, na primer magnezija, kalcija, vitamina A in kalija, vse leto pa naj stanovalcem dodajajo vitamin D.