Ideal je še vedno hiša na podeželju
Kar 80,8 odstotka ljudi živi v lastni nepremičnini, med njimi skoraj 67 odstotkov v hišah, ki v povprečju merijo nekaj več kot 130 kvadratnih metrov, je pokazala raziskava o stanovanjskih razmerah v Sloveniji, ki sta jo lani izvedla Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani in Urbanistični inštitut RS.
Tudi če bi imeli možnost izbiranja, bi več kot 60 odstotkov vprašanih izbralo hišo, najraje na podeželju, le sedem odstotkov bi živelo v večjem mestu. Po drugi strani pa v bližnji prihodnosti več ljudi načrtuje selitev v mesto kot na podeželje. Pri izbiri nepremičnine se vprašanim zdijo najpomembnejši naslednji dejavniki: bližina parkirišča (skoraj 80 odstotkov) ter mirna in zelena okolica (skoraj 70 odstotkov), nato pa še dobri odnosi s sosedi, lastni vrt ali atrij in bližina zdravstvene oskrbe.
V primerjavi z letom 2005, ko so izvedli podobno anketo, v hišah živi slabih deset odstotkov več ljudi, nekoliko pa se je zvišal delež najemnikov (prej 9,3 zdaj 11,2 odstotka), pri čemer dobra polovica živi v javnem najemu, tretjina pri zasebnih lastnikih, preostali pa v službenih stanovanjih. Skoraj vsi imajo sklenjeno najemno pogodbo, vendar vsebina ni znana. Zanimivo pa je, da se je precej spremenilo dojemanje stanovanjske nepremičnine kot dobre naložbe. Medtem ko je leta 2005 kar 50,3 odstotka vprašanih stanovanje razumelo kot naložbo, je ta delež zdaj le 22,5-odstoten. Se je pa v dvajsetih letih izboljšala kakovost bivanja, saj ima manj ljudi težave z vlago, premalo dnevne svetlobe ali dotrajanimi napeljavami, pri tem pa imajo več težav mladi.
Med prebivalci, starejšimi od 60 let, jih dobra četrtina živi v večstanovanjskih stavbah. Skoraj dve tretjini jih biva v stavbah brez dvigala, a je polovica med njimi povedala, da bi dvigalo potrebovala. Vsak deseti starejši nima neposrednega dostopa do storitev, kot so zdravstveni dom, lekarna, pošta, banka, bankomat, trgovina in javni prevoz. Kar polovica starejših je odgovorila, da bi njihovo stanovanje potrebovalo prenovo, ki pa je ne morejo uresničiti najpogosteje zaradi pomanjkanja denarja (57 odstotkov) ali bolezni oziroma oslabelosti (28 odstotkov).