Za volanom tudi po osemdesetem

marec '25Aktualno

AKTUALNO

Vedno več starejših doseže starost sedemdeset, osemdeset let in več. To pa je meja, pri kateri je treba podaljšati vozniško dovoljenje. Podlaga zanj je opravljen zdravniški pregled pri specialistu medicine dela in pri psihologu ter morda še pri kom drugem.

Podaljšanje vozniškega dovoljenja je navadno velik finančni zalogaj. Ostati brez njega pa marsikaterim pomeni izolacijo, osamitev, slabšo možnost preskrbe, omejenost v življenjskem okolju, ne nazadnje tudi izgubo samopodobe. Na vprašanje, kako podaljšati dovoljenje oziroma kaj storiti, če ti vozniškega izpita ne podaljšajo, so nam odgovarjali različni sogovorniki.

Nedavni raziskovalni projekt Mobilnostna revščina v Republiki Sloveniji je pokazal, da je pri nas približno šestdeset tisoč prevozno revnih prebivalcev, je povedala predsednica Srebrne niti mag. Irena Žagar. O prevozni revščini govorimo takrat, ko posameznik ali gospodinjstvo nima ustreznega prevoza do pomembnih storitev in dejavnosti oziroma si prevoz zaradi stroškov težko privošči. Zaradi razpršene poseljenosti, omejenosti javnega prometa in velike odvisnosti od osebnega avtomobila je opazna zlasti na podeželju. Stanje se še slabša zaradi zapiranja manjših trgovin, bančnih in poštnih poslovalnic, ukinjajo celo bankomate, otežen je tudi obisk zdravnika. Nekoliko bolje je v občinah, v katerih s pomočjo prostovoljcev zagotavljajo prevoze starejšim, da si lahko nakupijo osnovne življenjske potrebščine, obiščejo zdravnika, banko, pošto ali urade. Dobra praksa je brezplačni javni prevoz za starejše, a ta ne rešuje problema izoliranosti tistih starejših, ki so oddaljeni od večjih središč. V Srebrni niti menijo, da je podaljševanje vozniških dovoljenj po določeni doseženi starosti ali zaradi drugih osebnih okoliščin potrebno in tudi nujno, saj je tako zagotovljena varnost vseh udeležencev v prometu. »Zavzemamo pa se, da se postopek ustrezneje uredi in poenoti, s čimer bi jim omogočili večjo mobilnost in neodvisnost od drugih. Predlagamo, da bi bil zdravniški pregled v celoti zagotovljen iz obveznega zdravstvenega zavarovanja,« je odločna Irena Žagar.

Kako poteka pregled

Ocena voznikove telesne in psihofizične sposobnosti zajema klinični pregled, pregled izvidov zdravstvene kartoteke, vodene pri osebnem zdravniku, EKG, laboratorijske preiskave, pregled pri psihologu in okulistu. Če se zdravi zaradi katere izmed kroničnih bolezni, se zahteva tudi mnenje specialista. Izvidi ne smejo biti starejši od treh mesecev. Pregledi potekajo v ambulantah medicine dele, prometa in športa (MDPŠ) v okviru zdravstvenih domov ali pri katerem od številnih zasebnikov. Vse preglede v javnem in tudi zasebnem zdravstvu mora vsakdo plačati sam. Cene in obseg pregledov, na katere se je treba naročiti vnaprej, se med izvajalci razlikujejo. Vse skupaj stane od 70 do 210 evrov ali več. Kadar ima voznik kakšno kronično bolezen, je treba prišteti še izdatek za pregled in izvid pri specialistu. Praksa kaže, da zdravniki starejšim najpogosteje podaljšajo vozniško dovoljenje za tri leta, čeprav zakon omogoča podaljšanje do pet let.

Psiholog Miran Žerjav v svoji ordinaciji za MDPŠ opravlja psihološke preglede kandidatov za podaljšanje vozniškega dovoljenja. Razložil je, da po opravljenih pisnih testih, ki zajemajo preizkus miselnih sposobnosti, meritve koncentracije in pozornosti, sledita preizkus odzivnosti tako na vidne kot tudi na slušne dražljaje in nato še preizkus vidne in prostorske orientacije. Nato je na vrsti individualni pogovor s kandidatom, ki zajema podatke o boleznih, vožnji, ki jo kandidat opravlja, o prekrških in nezgodah. Med pogovorom si psiholog ustvari vtis o kandidatu, pogovori se tudi s spremljevalcem, če ga ima. Na ta način dobi širši vpogled v njegovo vedenje v domačem okolju. Pravi, da po osemdesetem letu, lahko pa že prej, pride do »nihajočega» vedenja, ki je posledica upada miselnih sposobnosti. Poleg tega opaža, da ima vsak tretji po osemdesetem letu bolj ali manj opazne znake upada miselnih sposobnosti. Kot bivši učitelj vožnje kategorije B s kandidatom obvezno opravi tudi test vožnje. Pri tem opazuje tehniko vožnje, orientacijo v prometu, koordinacijo rok in nog, kako kandidat zaznava prometne znake, ovire na cestah in ali pravilno obrača volan. Žerjav še pove, da zakonodaja že vrsto let dovoljuje, da se v vozniško dovoljenje vpisujejo razne omejitve, ki so označene s kodami. Najpogosteje je to koda 62 in označuje število kilometrov, ki jih kandidat lahko prevozi. Možna je tudi omejitev vožnje po avtocesti in ponoči.

Kaj pa lahko storimo, če nam zavrnejo podaljšanje vozniškega dovoljenja? Magda Poljšak Derganc, univ. dipl. pravnica, nam je pojasnila, da lahko zavrnjeni kandidat v 15 dneh zahteva ponovni zdravstveni pregled pred posebno zdravstveno komisijo, ki jo sestavljajo zdravniki specialisti medicine dela, prometa in športa. Sedež komisije je na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana, lahko pa opravlja zdravstvene preglede tudi zunaj sedeža. Prav tako lahko predsednik komisije povabi k sodelovanju zdravnika specialista druge specialnosti ali psihologa, ki pri prvem zdravstvenem pregledu nista sodelovala, ter strokovnjaka za vožnjo. Komisija izda zdravniško spričevalo z obrazloženim mnenjem, ki je dokončno, kopijo pa pošlje na upravno enoto, kjer ima voznik prebivališče. Odvzem in omejitev vozniškega dovoljenja iz zdravstvenih razlogov ureja 63. člen zakona o voznikih. V določenih primerih ima imetnik vozniškega dovoljenja možnost, da proti odločbi upravne enote vloži pritožbo, ki pa ne zadrži njene izvršitve.

Varno tudi v zrelih letih

 V Nemčiji podaljševanja vozniškega dovoljenja po določeni starosti ne poznajo, pač pa velja dosmrtno, pa razloži Simona Lucija Dvoršak, diplomirana prevajalka, ki živi v Berlinu. 
»Evropska unija je načrtovala veliko reformo vozniških dovoljenj, ki bi med drugim vključevala obvezen pregled vozniških sposobnosti za vse, ki so starejši od 70 let. Poslanci v Evropskem parlamentu so februarja 2024 to zavrnili in prepustili odločanje nacionalnim vladam.« V Nemčiji so zdravniki zakonsko zavezani omejiti vožnjo le tistim voznikom, ki so lahko zaradi zdravstvenega stanja nevarni sebi ali drugim. »Zdravnik lahko izda t. i. zdravniško prepoved vožnje. Vendar je tudi to le priporočilo. Prav tako ni dolžan obvestiti organov cestnega prometa ali policije, da je sposobnost za vožnjo pri določeni osebi omejena zaradi bolezni. Če pa je voznik udeležen v prometni nesreči, zaradi katere so pristojni organi podvomili o njegovi sposobnosti za vožnjo, običajno zahtevajo zdravniški pregled in na podlagi negativnega poročila mu vozniško dovoljenje odvzamejo. Možno je tudi, da bo zdravnik potrdil, da je oseba sposobna voziti, vendar z omejitvami.«

Andrej Grebenc, ocenjevalec na vozniških izpitih, se s šolanjem voznikov in voznic za vozniške izpite različnih kategorij ukvarja že štiri desetletja. »Ves čas, v zadnjih dvajsetih letih pa zelo izrazito, opažam premalo prometnega znanja pri voznikih. Prometna infrastruktura se spreminja, pravila se posodabljajo, nekateri vozniki pa temu ne sledijo več. Težava so lahko reakcije voznika, kar je še posebej opazno v zgoščenem prometu. Nekateri pa imajo tudi velike avtomobile, ki jih težko obvladajo.« Dodal je, da se razgledani ter samokritični ljudje zavedajo svojih sposobnosti in ne rinejo v nevarne situacije. »Na Agenciji za varnost prometa imamo preventivni projekt Sožitje. V njem si prizadevamo, da bi se lahko starejši vozniki in voznice na naših cestah čim dlje počutili varne in mobilne. Organiziramo srečanja s starejšimi vozniki po občinah. Tja pride tudi medicinska sestra, ki s prisotnimi obnovi znanje prve pomoči, predstavnik z Darsa pa razloži različne situacije na avtocestah in temu ustrezno ravnanje. Vključen je tudi policist s tistega območja, ki vse seznani s prometno statistiko izbranega okolja, naš strokovnjak pa pouči starejše o novih prometnih pravilih v krožiščih, na avtocestah, kolesarskih poteh, o vključevanju v promet in podobno. Na teh srečanjih se je pokazalo, da nekateri starejši vse navedeno težje in počasneje dojemajo. Na agenciji tudi opažamo, da so trenutno v Sloveniji od občine do občine zelo različne prakse pri podaljševanju vozniških dovoljenj, zato predlagamo poenotenje, torej enake vatle za vse.«

Brezplačno podaljševanje za starejše invalide

Marko Sremec, specialist MDPŠ, predstojnik centra za poklicno rehabilitacijo na URI Soča v Ljubljani, nam je povedal, da imajo starejši vozniki invalidi v primerjavi s splošnim prebivalstvom daljšo vozniško kariero. Več kot tisoč gibalno oviranih voznikov in voznic je starejših od osemdeset let. Meni, da so varnejši vozniki in voznice, saj povzročijo manj prometnih nesreč kot drugi. Za podaljšanje vozniškega dovoljenja morajo opraviti zahtevnejši, obsežnejši funkcionalni in psihološki pregled na URI Soča v Ljubljani, kjer imajo posebno ambulanto, namenjeno samo njim. Posebnost ambulante je, da spremljajo njihovo zdravstveno stanje od vsega začetka težav z gibalno oviranostjo, zato lahko primerjajo fizične obremenitve s prejšnjimi pregledi. Za podaljšanje vozniškega dovoljenja morajo obiskati še različne specialiste. Pregled zajema tudi testiranje voznika na simulatorju vožnje, kar je posebnost URI Soča. Na simulatorju preverijo voznikov reakcijski in gibalni čas ter spretnost in motoriko udov.
Glede na njihove gibalne ovire je potrebna prilagoditev oziroma optimizacija asistenčnih funkcij v vozilu. Nekateri vozniki, teh je od pet do deset odstotkov, opravijo tudi test varne vožnje v AMZS-jevem centru varne vožnje na Vranskem in v prometu z inštruktorjem. Voznikom nad osemdeset let izdajo zdravniško potrdilo za podaljšanje vozniškega dovoljenja za tri, dve ali eno leto, odvisno od njihove sposobnosti za varno vključitev v promet. Naš sogovornik še pove, da so kontrolni pregledi zaradi spremembe zdravstvenega stanja in pregledi za podaljšanje vozniških dovoljenj zanje na napotnico, torej brezplačni. Samoplačniški so le kontrolni pregledi za voznike prekrškarje. Takšnih pregledov pa je malo.

V okvir 1 Kaj povedo številke?
Po podatkih Agencije za varnost prometa je v obdobju od leta 2020 do septembra 2024 imelo vozniški izpit 1.358.111 prebivalcev Slovenije, 2,4 odstotka oziroma 32.550 je bilo starejših od osemdeset let. V tem času je bilo v prometne nesreče vpletenih 73.669 voznikov, starejših od 80 let je bilo 3,6 odstotka. Hude in smrtne prometne nesreče je v tem obdobju povzročilo 4019 voznikov, od tega 152 starejših od osemdeset let, kar predstavlja 3,8-odstotni delež vseh.

Izkušnja voznika

Janez Rus iz Ljubljane je dolgoletni izkušen voznik. »Od svojega osemdesetega leta do lani, ko sem dopolnil štiriindevetdeset let, so mi redno brez problema podaljševali vozniško dovoljenje. Naj poudarim, da se počutim psihično popolnoma zdrav, imam le blago obliko parkinsonove bolezni. Ko sem maja 2024 odšel na zdravniški pregled, me je zdravnica poslala tudi k psihologu, kjer sem dobil ustrezno pozitivno mnenje. Zahtevala je, da opravim še preizkus vožnje, a sem ga sprva odklonil. Zato je izdala mnenje, da sem duševno in telesno nesposoben za vožnjo. Ob mojem ogorčenju mi je predlagala, naj grem na pregled še drugam. To sem storil in se tudi odločil, da vseeno opravim še testno vožnjo, ki sem jo uspešno zaključil. Na osnovi pridobljenih mnenj so mi v drugi ambulanti MDPŠ izdali potrdilo, da sem sposoben za vožnjo. Na Upravni enoti Ljubljana sem potem pridobil vozniško dovoljenje z omejitvijo, da ne smem voziti na avtocesti. Istočasno sem se tudi pritožil na ministrstvo za promet glede prvotnega negativnega mnenja in prejel pozitivno odločbo. Vozniško dovoljenje je veljavno do letošnjega maja, ko bom dopolnil petindevetdeset let. Ker težje hodim, zdaj za krajše razdalje namesto avtomobila raje uporabljam električni voziček, s katerim se lahko vozim tudi v trgovinah. Avto bi še lahko vozil, vendar si tega ne želim.«

Prostovoljni šoferji so v pomoč starejšim

Tistim, ki zaradi različnih razlogov avtomobila ne vozijo več ali nimajo vozniškega dovoljenja, imajo slabše povezave z javnim prevozom in se ne morejo zanašati na pomoč sorodnikov ali sosedov, pa je v pomoč Prostofer – prostovoljni šofer. Vseslovenski prostovoljski projekt zavoda Zlata mreža za mobilnost starejših deluje v 109 občinah, ki zagotovijo avtomobile in gorivo, vozniki pa si med seboj izmenjujejo avtomobilske ključe po premišljenem sistemu. Vključenih je več kot 1200 prostovoljnih voznikov, ki vas po dogovoru brezplačno pripeljejo do zdravnika, trgovine, lekarne ali urada. Za lažjo organizacijo je treba prevoz naročiti tri dni prej na brezplačni številki 080 10 10. Na to številko lahko pokličete tudi, če se želite prostoferjem pridružiti kot prostovoljna voznica ali voznik.

Besedilo in fotografiji: Novinarska študijska skupina SUTŽO in Shutterstock