Tradicionalne jedi preprečujejo pomladansko utrujenost
Dobro počutjemarec '25Prehrana
ZDRAVA PREHRANA
Regrat malo drugače - v zloženki
Narava bo vsak čas ozelenela. Zelena je barva klorofila, ki obarva liste. Če vemo, da nam narava vedno dá, kar tedaj potrebujemo, potem so klorofil in grenčine spomladi kot nalašč za razstrupljanje in čiščenje našega organizma. Najprej ozelenijo divje grenke rastline: regrat, krompirjevka, cikorija, rman, trpotec, beluši, koprive, marjetice, trobentice in druge pomladne cvetlice.
Skupna značilnost vseh grenčin je, da spodbujajo izločanje prebavnih sokov želodca in trebušne slinavke. Poveča se peristaltika ali ritmično gibanje črevesja, a čas delovanja prebavnih sokov se ne skrajša, zato je prebava hrane temeljitejša. Grenčine okrepijo čiščenje telesa vseh strupenih snovi iz jeter in pospešijo izločanje žolča za lažjo prebavo maščob. Uravnajo nastajanje seča, s čimer čistijo ledvice, odplavljajo sečno kislino iz sklepov in preprečujejo protin oziroma putiko. Grenčine tudi čistijo kri ter pomagajo srcu in krvnim žilam. Vse to pa pomaga telesu, da dela s polno močjo in ni nikoli utrujeno.
Poleg grenčin je za spomladanske rastline značilen svetlozelen klorofil. Po kemični sestavi je podoben hemoglobinu v krvi, le da je železo v krvi pri klorofilu zamenjano z magnezijem. Klorofil ima torej zelo podobno vlogo kot hemoglobin in ga zato tudi krepi. Klorofil posredno prinaša kisik v telo in ga razstruplja ter regenerira. V zelenih listih ga je največ spomladi, kmalu potem ko rastline ozelenijo.
Procesa zastrupljanja in razstrupljanja telesa sta del normalnega življenja in potekata sočasno. Zato ne občutimo težav, če mehanizma delujeta usklajeno. Pri pretiravanju z nezdravimi snovmi in nezdravim ravnanjem se toksini v telesu kopičijo hitreje, kot jih telo lahko izloči. Zastrupljamo se lahko celo s povsem zdravo hrano, če je uživamo preveč, če je enolična, pomanjkljiva in ne dobimo vseh snovi za delovanje telesa. Zastrupljajo tudi razvade: kajenje, preveč alkohola, ponočevanje in posledično pomanjkanje spanja, nekatera zdravila ter stres. Toksini sčasoma okvarijo imunski sistem, živčevje, mišice in sklepe ter porušijo hormonsko ravnotežje. Industrijsko predelana hrana je pomanjkljiva in neuravnotežena, zato se strupi hitreje nabirajo, kot nam jih uspe odvajati. Svoje prispeva zimski čas, ker smo manj v naravi, več je praznikov in prenajedanja.
Pomladne rastline za izboljšanje delovanja telesa
Koprive so divje rastline z značajem. Obstaja več vrst in prav vse so zdravilne, a najpogosteje imamo v mislih veliko koprivo. V njej je pekoča snov, ki ni mravljinčna kislina, marveč histamin z acetilholinom. Vsebuje do sedem odstotkov beljakovin ter večino vseh pomembnih mineralov in vitaminov. Med minerali je zlasti veliko železa; tu so še kalij, natrij, magnezij, silicij, fosfor, mangan, baker ter redki minerali bor, titan in nikelj. Med vitamini izstopajo vitamin C, ki ga je več kot v limonah, vitamin K, vitamini skupine B in betakaroten kot predstopnja vitamina A. V njih so še drugi karotenoidi in flavonoidi, ki delujejo kot močni antioksidanti, ter več vrst organskih kislin. V koprivah je encim sekretin, ki spodbuja delovanje trebušne slinavke in posredno znižuje krvni sladkor. Koprive so odlične zoper pomladansko utrujenost in osteoporozo. Ker odvajajo sečno kislino, blažijo težave s putiko. Pospešujejo tudi odvajanje blata ter pomagajo izločati odpadne snovi iz organizma in posledično pri boleznih sečil, vnetju ledvic in ledvičnih kamnih. V ljudskem zdravilstvu priporočajo koprive pri srbečici, bolečinah v sklepih, revmi, protinu, pri pljučnih boleznih in tudi v kozmetične namene, na primer za čiščenje polti, krepitev las in odpravljanje prhljaja.
V kulinariki največkrat uporabljamo sveže mlade spomladanske koprive, redkeje suhe. Koprive, pekoče ali mrtve, lahko uživamo presne, lahko tudi v solatah. Lahko jih skuhamo kot juho, pripravimo pire, spečemo frtaljo ali stisnemo sok. Pripravimo jih enako kot špinačo, lahko tudi skupaj z njo. Pri jedeh iz kopriv uporabljamo mleko, jogurt, albuminsko skuto, smetano ali sir, da oksalna kislina ne jemlje kalcija iz kosti. Pomembno je vedeti, da je koprive treba uživati zmerno, saj delujejo odvajalno, in jedi iz njih ne smemo pogrevati.
Med divje rastline, ki so v pomoč organizmu, uvrščamo tudi trobentice. Sirup iz njih je zdravilo proti kašlju. Imajo saponine, ki redčijo sluz in pomagajo, da se izloči. Pomagajo celo pri bronhitisu in vnetnem katarju. Zdravilnega saponina je največ v koreninah, vsebujejo ga tudi zeleni listi in čašice. Poleg saponina je v listih in čašicah veliko vitamina C in provitamina A. V cvetovih so tudi čreslovine, eterično olje, grenčine, kafra, glikozid, ciklamin in rumenilo. V trobenticah se prepletata hranilnost in zdravilnost. Zato jih je priporočljivo dodati v vse pomladne solate: med regrat, čemaž in koprive.
Za zdravljenje ledvičnih kamnov v ljudskem zdravilstvu priporočajo prevretek iz korenin. Kneipp jih je priporočal za zdravljenje protina in revmatizma. Iz posušenih cvetov skuhamo čaj, ki pomaga pri glavobolu, migrenah in kašlju. Cvetovi, namočeni v vinu, krepijo srce. Enako deluje sirup iz svežih cvetov ter sladkorja ali strjenega medu. Pustimo tri tedne na soncu, odcedimo in uživamo eno do tri čajne žličke na dan.
Vsi pa poznamo regrat, ki prebuja in prenavlja naš organizem. Kdor ga nabira, najprej zazna grenčine. Najbolj značilne so taraksin, tarakserin, taraksacin, taraksacerin, levulin ter v koreninah polisaharid inulin. Te skupaj z rudninami kalijem, kalcijem, magnezijem, železom in drugimi spodbujajo pravilno delovanje ledvic in jeter, pospešujejo presnovne procese, izločanje prebavnih sokov, izboljšajo prebavo, tudi odvajanje vode in izločanje strupov iz telesa. Med fitosteroli so tarakserol, sitosterol, stigmasterol in kumesterol. Nekaj je tudi smol in kavčuka ter beljakovin, ki jih je v listih kar veliko, do 2,7 odstotka. Polisaharid inulin je nekakšen naravni inzulin, ki preprečuje dvig krvnega sladkorja, izboljšuje absorpcijo kalcija ter magnezija in je močna podpora vsem, ki imajo črevesne težave. Regrat je bogat s karotenoidi, zlasti z betakarotenom kot predstopnjo vitamina A in ksantofili, ter z vitamini skupine B (B1 in B2) in C. Med koristnimi rudninami za naše telo je po količini na prvem mestu kalij, kar nekaj je tudi natrija, kalcija, železa, fosforja, mangana, bakra in silicija. Ker ima tudi vitamin C, se železo zlahka odziva in veže na hemoglobin.
Regrat ima izreden vpliv na presnovo, učinkovito čisti kri in limfe ter posredno pomaga srcu in krvnim žilam, okrepi izločanje žolča, pospešuje izločanje seča in s tem čisti ledvice, odstranjuje strupene snovi, odplavlja sečno kislino in blaži težave s protinom. Pomaga lenemu črevesu, odpravlja zaprtost, razne ekceme in lišaje, otekline in čire. Farmakološka spoznanja potrjujejo navedbe ljudske medicine o koristnosti regrata. Najpogosteje si pripravimo veliko skledo regratove solate z jajcem in fižolom ali krompirjem, ki jo zabelimo z dobrim hladno stisnjenim oljem in kisom. Zelo privlačne so ocvrte regratove rozete v pivskem testu, regratovi popki, vloženi v kisu ...
Recepti
Pariško ocvrti koprivni listi (za štiri osebe)
Potrebujemo: 40 listov pekoče koprive, 4 jajca, 4 zvrhane žlice moke, malo pecilnega praška, žlico lešnikovega ali drugega olja, ščepec soli in mleko po potrebi.
Liste ocvremo po pariško in ponudimo z rezino sira.
Zeliščni njoki s koprivami: kuhan krompir olupimo, pretlačimo, dodamo jajce in malo moke, potresemo s parmezanom, dodamo blanširane in sesekljane koprive, premešamo in oblikujemo njoke. Skuhamo jih v slanem kropu. Na maslu prepražimo koščke kraškega pršuta, potresemo s šetrajem ali drugimi zelišči in s tem zabelimo njoke.
Regratova pita s slanino, skuto in omako iz trobentic
Potrebujemo: 30 dag regratovih listov, 20 dag slanine, 35 dag skute, lonček kisle smetane, 2 jajci, sol, poper, 4 dag masla, 3 dag trobentic, 1 dl sladke smetane za kuhanje. Testo za pito: 3 jajca, 3 žlice moke, 5 dag naribanega korenčka, 1 dag soli, žlico mleka.
Najprej spečemo testo. Za nadev na maslu sotiramo slanino in narezan regrat ter solimo. Skuto pretlačimo. Na testo najprej nadevamo regrat s slanino, potem skuto in vse skupaj prelijemo z legirjem, ki smo ga naredili iz kisle smetane in jajc. Pečemo približno 15 minut pri temperaturi 230 stopinj.