Slabokrvnost je povezana z železom
ZDRAVJE
Specialistka splošne medicine prim. Jana Govc Eržen
Ali ste kar naprej utrujeni, vam je pogosto slabo, vas boli glava, imate bledo kožo, krhke nohte, redke lase, razpoke v kotih ustnic, prebavne motnje, vrtoglavico, ste telesno in duševno izčrpani, vam občasno srce hitro utripa, imate tudi zelo mrzle roke in noge ipd.? Ali ste pomislili, da ste morda slabokrvni oziroma anemični?
To pa pomeni, da je v vaši krvi zmanjšano število rdečih krvničk oziroma zmanjšana koncentracija hemoglobina, beljakovine, ki po krvi prenaša kisik in je glavni sestavni del krvnih celic rdeče vrste. Vzrok za skoraj polovico vseh oblik slabokrvnosti je pomanjkanje železa, razloži prim. Jana Govc Eržen, dr. med., specialistka družinske medicine v Zdravstveni postaji Vojnik in nacionalna koordinatorka za preventivo odraslih. »Če ste tudi vrtoglavi, se hitro utrudite in se že pri majhnem naporu zadihate, ste kar naprej zaspani, opažate motnje v srčnem ritmu, vam šumi v ušesih, imate prebavne težave itd., obiščite svojega zdravnika. Ta bo opravil natančen klinični pregled in krvne preiskave ter se na podlagi ugotovitev odločil za ustrezno zdravljenje.« Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da slabokrvnost prizadene kar okoli 20 odstotkov prebivalstva, še doda.
Iz česa je kri?
Ko govorimo o slabokrvnosti, moramo najprej vedeti nekaj malega o krvi. Zato sogovornica pojasni: »V telesu odraslega človeka se stalno pretaka okoli pet do šest litrov krvi. Njen tekoči del imenujemo plazma. V njej plavajo številne celice, pravzaprav krvna telesca, ki so treh vrst: rdeča ali eritrociti, bela ali levkociti in krvne ploščice ali trombociti.
Rdeča krvna telesca ali eritrociti dajejo krvi rdečo barvo. To so celice v obliki ploščic, ki so z obeh strani nekoliko vdrte in so brez jedra. Rdečo barvo jim daje posebno barvilo hemoglobin, ki nase veže kisik in ga iz pljuč raznaša po telesu. Odmrli eritrociti se odlagajo predvsem v vranici, novi pa neprestano nastajajo v rdečem kostnem mozgu ploščatih kosti.
Bela krvna telesca ali levkociti so večje brezbarvne celice z jedrom. Nimajo stalne oblike in jih je mnogo manj kot eritrocitov. Njihovo število se navadno poveča med prebavljanjem, po napornem mišičnem delu in zlasti pri nekaterih nalezljivih boleznih. Zmožni so uničevati mikrobe. Če le-ti kjerkoli prodrejo v telo, se začnejo z vseh strani zbirati okoli njih in jih uničujejo tako, da jih pojedo. Novi levkociti stalno nastajajo v kostnem mozgu, vranici in bezgavkah.
Trombociti ali krvne ploščice so majhne celice brez jedra. Zadolženi so za strjevanje krvi in ustavljanje krvavitve, kar naredijo tako, da se med seboj zlepijo in tvorijo trombocitni čep. Seveda pa pri dokončni zaustavitvi krvavitve sodelujejo še številni drugi dejavniki strjevanja krvi.«
Poudari, da celice vseh organov in organskih sistemov v telesu potrebujejo hrano in kisik. »Žile so pot, po kateri kri potuje, srce pa je črpalka, ki poganja kri po telesu.«
Zakaj pride do slabokrvnosti
Vzrokov je več. Slabokrvnost oziroma anemija nastane, ko se zmanjša število rdečih krvničk ali eritrocitov in/ali se zmanjša koncentracija hemoglobina v krvi. »Če je hemoglobina premalo, celice in tkiva ne dobivajo dovolj kisika, kar povzroči različne težave,« nadaljuje in poudari, da je najpogostejši vzrok za slabokrvnost pomanjkanje železa, pogosto pa tudi pomanjkanje vitamina B12 oziroma kobalamina in vitamina B9 oziroma folne kisline, ki sta prav tako potrebna za nastajanje rdečih krvničk. Pomanjkanje železa tudi v tretjem tisočletju ostaja najpogostejša prehranska motnja. Najboljši vir železa so meso, drobovina, stročnice in jajčni rumenjak, špinača, brokoli itd. »Dobro je vedeti, da vitamin C, ki je predvsem v sadju in zelenjavi, močno poveča vsrkavanje železa iz hrane. Kava in pravi čaj pa zmanjšata absorpcijo železa. Priporočeni dnevni vnos železa za odraslega človeka je 14 miligramov.«
Sicer se slabokrvnost lahko pojavi kot samostojna bolezen, najpogosteje pri ženskah v rodni dobi, pri otrocih, mladostnikih. »Pri starejših bolnikih pa lahko spremlja druge kronične bolezni. Tako lahko pride do zapletov, kot so poslabšanje srčnega popuščanja, srčno-žilni zapleti, osteoporoza in tudi nastanek demence.« Zato izbrani osebni zdravnik, če sumi, da gre za slabokrvnost, obvezno napoti bolnika v laboratorij na odvzem krvi. »Na podlagi rezultatov vseh preiskav pa se odloči za način zdravljenja oziroma bolnika, če je treba, napoti k specialistu. Zdravljenje je vedno odvisno od vzroka slabokrvnosti.«
Vloga vitaminov in mineralov
Za nastajanje zdravih rdečih krvnih celic sta potrebna tudi vitamina B 12 in B9. Vitamin B12 ima vlogo pri zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti, potreben pa je tudi za normalno delovanje imunskega in živčnega sistema, normalno psihološko delovanje, sodeluje pri presnovi hranil, sintezi DNK in presnovi homocisteina. »To je aminokislina, ki vsebuje žveplo in je produkt metabolizma metionina. Telo iz njega pridobiva svojo energijo. Nenormalno kopičenje homocisteina, ki ga lahko merimo v krvi, je lahko znak razvoja srčnih bolezni. Zdi se, da povišana raven homocisteina v krvi poveča tudi tveganje za srčni infarkt, možgansko kap, periferno vaskularno bolezen in krvne strdke v žilah oziroma vensko trombembolijo ter za alzheimerjevo bolezen.
Sicer pa pomanjkanje tega vitamina ne povzroči le anemije, ampak prizadene tudi živčevje. Zato ima bolnik mravljince v nogah in rokah, mečih, v rokah se lahko pojavijo krči. Drugi znaki so lahko še barvna slepota (modre in rumene barve), hujšanje, pekoč jezik, zmedenost, depresija, zmanjšanje intelektualnih sposobnosti itd.,« pojasni. Pomanjkanje vitamina B12 se lahko pojavi tudi kot zaplet operacij na črevesju ali nekaterih bolezni prebavil, na primer crohnove bolezni. Ti bolniki morajo zato vse življenje dobivati injekcije vitamina B12.« Najdemo ga v živilih živalskega izvora v mesu, predvsem v govedini, svinjini ter drobovini, ribah, kot sta losos in tuna, jajcih, mleku ter mlečnih izdelkih.
Pomanjkanje vitamina B9 oziroma folne kisline (folatov) pa je predvsem posledica neustrezne prehrane in nezmožnosti absorpcije folne kisline zaradi bolezni črevesja. »Viri folne kisline so predvsem zelenolistna zelenjava, stročnice ter vsa živila, ki vsebujejo tudi vitamin C. Vendar je treba ob pomanjkanju jemati še tabletke folne kisline.«
Poleg hrane, bogate z železom, potrebuje naše telo tudi živila, bogata s snovmi, ki spodbujajo vsrkavanje železa. To pa sta vitamin C in kalcij. »Največ vitamina C je v sadju in zelenjavi. Še posebej veliko ga je v limonah, grenivkah, ananasu, pomarančah, paradižniku, papriki, kislem zelju, brokoliju in krompirju.«
Sogovornica pojasni, da je kalcij najpogostejši mineral v telesu. »Večina ga je v kosteh in zobeh. Ustrezna preskrbljenost s kalcijem je še posebej pomembna med puberteto, ko je rast telesa in s tem okostja najhitrejša, ter pri starejših, ko se kostna gostota začne zmanjševati.« Sicer pa ima kalcij v telesu tudi številne druge vloge. »Tako je potreben za celično signalizacijo, specializacijo celic, prevajanje živčnih signalov, pravilno delovanje mišic, strjevanje krvi, prispeva pa tudi k normalnemu sproščanju energije pri presnovi in delovanju prebavnih encimov.« Najboljši viri kalcija so mleko in mlečni izdelki, zelenjava ter žita.
Krvavitve in kronične bolezni
Pogost vzrok za slabokrvnost pri odraslih so tudi močne menstruacije, pogoste krvavitve iz nosu, hemoroidi, razjede v želodcu ali tankem črevesu, rak ali polipi v prebavilih, tumor na ledvicah ali sečnem mehurju itd. »Kdor izgublja kri, z njo izgublja tudi železo.« Če so starejše ženske in moški slabokrvni, zdravniki najprej pomislijo na kronične krvavitve iz prebavil zaradi razjed, hemoroidov, benignih ali malignih tumorjev v črevesju. »Zdravljenje obsega ugotovitev mesta in vzroka krvavitve ter njeno odpravo in ponovno napolnitev izčrpanih telesnih zalog z železom. Ker s hrano ni vedno mogoče zaužiti toliko železa, da bi nadomestili izgubo zaradi krvavitve ali dolgotrajnejšega premajhnega vnosa, bolnikom pomagamo z dodatki.«
Tudi kronične okužbe, kronična vnetja in rakava obolenja lahko zavrejo nastajanje rdečih krvnih celic v kostnem mozgu in povzročijo anemijo. »V teh primerih je treba zdraviti osnovno bolezen in včasih še posebej anemijo.« Slabokrvnost povzroča tudi bolezni ledvic. »Ledvice izločajo hormon eritropoetin, ki spodbuja nastajanje eritrocitov v kostnem mozgu. Zaradi pomanjkanja tega hormona se zmanjša število eritrocitov. Zato je tem bolnikom treba dodajati ta hormon.« Poznamo tudi tako imenovane hemolitične in aplastične anemije. »Prva se pojavi, če rdeče krvne celice propadajo hitreje, kot nastajajo nove. Med vzroki so genetske motnje, pridobljene spremembe (okužbe, uživanje antibiotikov, antirevmatikov) ali avtoimunske bolezni. Marsikdaj sta diagnosticiranje in zdravljenje te bolezni zelo zapletena.« Aplastična slabokrvnost pa nastane, če se sposobnost kostnega mozga za tvorbo vseh vrst krvnih celic, tudi rdečih, zelo zmanjša. »To hudo obliko anemije lahko sprožijo nekatera zdravila ali izpostavljenost strupenim kemičnim snovem. Zdravljenje lahko zajema transfuzijo krvi ali celo presaditev kostnega mozga.«
Med kronične bolezni spada tudi rak, ki pogosto povzroči slabokrvnost. »Rak lahko prizadene kostni mozeg, lahko pa do slabokrvnosti pride zaradi kemoterapije, obsevanja ali med operativnim zdravljenjem, ko bolnik izgubi veliko krvi, ali pa ima pacient poleg raka še druge kronične bolezni, ki prav tako povzročajo slabokrvnost,« zaključi prim. Jana Govc Eržen.
Glavni znaki slabokrvnosti
• utrujenost in slabost
• bleda koža
• težka sapa pri gibanju
• vrtoglavica ali omotica
• pospešen srčni utrip
• hladne roke in noge
• glavobol in težave s koncentracijo
Vsi ti znaki se pojavijo zaradi pomanjkanja kisika v telesnih organih in organskih sistemih.