Dom ali doma – večna dilema
ANKETA
Sogovornike smo povprašali, kje in kako si želijo bivati na stare dni.
Zalka Arčon, pravnica, Vrhnika: »Imam moža, ki je onkološki bolnik in potrebuje popolno oskrbo. Kdo bo mene oskrbel, ko bom potrebovala pomoč, saj sem v osemdesetem letu? Na otroke ne morem računati, ker so zaposleni in imajo svoje obveznosti. Odšla bom v dom upokojencev, kjer lahko človek dostojno preživi obdobje starosti. Menim pa, da dokler lahko starejši sami skrbijo zase, naj bodo v domačem okolju. Pomoč na domu bi bila dobrodošla, a še ni popolno zaživela.«
Neda Luznar, prof. zdravstvene vzgoje, Ljubljana: »Menim, da so danes domovi bolj bolnišnice kot pa nadomestni domovi za starejše. Prav bi bilo, da bi okrepili in primerno podprli, na primer s subvencijami za socialno šibke, oskrbo na domu ter uredili arhitektonske ovire v bivališčih in okoljih. Omogočiti je treba več stanovanjskih skupnosti, namenjenih starejšim, in načrtovati dnevne centre, ki bi vključevali zanimive programe, na primer popravljalnico koles in majhnih aparatov, pedikuro, frizerja ...«
Darja Bernik, socialna pedagoginja, Ljubljana: »Že pred leti sem dala vlogo za sprejem v dom starejših, in ko bo čas za to, se bom tja preselila. Moj mož že pol leta biva v domu na Bokalcih, saj je potreboval celodnevno in nočno oskrbo, in se dobro počuti. Osebje in sestre so prijazni ter sočutni. Zadovoljna sem, ker vem, da je na varnem. Lepo je, če se lahko postaraš skupaj s partnerjem v svojem domu, ampak če to ni mogoče, je odhod v dom vsekakor smiseln.«
Tončka Završnik, zdravnica specialistka ginekologije, Bohinjska Bistrica: »Ko razmišljam o starosti, se je težko sprijazniti z možnostjo, da boš z leti obnemogel in morda potreboval tujo pomoč. Zato se trudim ostati čila in zdrava. Pomembni so zdrava prehrana z zelenjavo in beljakovinami, gibanje in trening za moč za ohranjevanje mišične mase, dovolj spanja in vzdrževanje socialnih stikov ter čustveno ravnotežje. Če bo pa treba, bi raje imela oskrbo na domu ali v oskrbovanem stanovanju kot v domu.«
Anton Doma, inženir elektrotehnike, Nadgorica: »O različnih oblikah pomoči z ženo nisva razmišljala vse do nedavnega srečanja s hčerko najine znanke. Ta nama je dejala, da sta z možem že na čakalnem seznamu enega od domov, saj ne želi ponoviti napake staršev, ko sta prepozno oddala vlogo. K staršem zdaj prihaja prostovoljka, poskrbi za osebno higieno in pelje mamo na kratek sprehod, ki ga oče več ne zmore. Čas je, da se tudi midva z ženo postaviva v vrsto.«
Mojca Pečnik, trgovka, Ljubljana: »Razmišljam o oskrbovanem stanovanju, ker vidim veliko prednosti pred domsko oskrbo. Dokler je človek še samostojen in neodvisen od drugih, gre, kamor želi. Življenje je bolj sproščeno v stanovanju kot v domu, kjer sta določena red in disciplina. Lahko kuham sama, če ne bi zmogla več, si lahko hrano naročim. Tudi stroški v oskrbovanih stanovanjih so manjši kot v domu. Dom je poslednja izbira, če nimaš nikogar, ki bi zate skrbel.«
Jelka Lipold, svetovalka poslovnim sistemom, Ljubljana: »Pred časom sva z možem srečala znanca, ki sta se preselila v dom in sta povedala, da sta zadovoljna s tamkajšnjim bivanjem. Takrat sva se odločila: ko pride čas, greva tudi midva. A glede na to, kaj se dogaja okrog domov za starejše: ni osebja, slabi odnosi do stanovalcev, ni zadostne zdravniške oskrbe, odlagava odločitev. Sicer pa ... ali ti preostane še kaj drugega, ko ne moreš več in ne želiš biti v napoto?«
Boštjan Derganc, kozmolog in ribič, Ljubljana: »Kot prvo možnost sva z ženo izbrala Trumpovo rezidenco na Floridi, kjer so na voljo hotelske sobe, bazeni, igrišče za golf, ribolov na velike oceanske mečarice ... Če nama ne bo uspelo, se bova zadovoljila z drugo možnostjo. To je zadružna bivanjska skupnost v Sloveniji – v neki mirni zeleni soseski, v prijetni družbi podobno amortiziranih starostnikov. Ko nama bodo pojenjale moči, pa preostane le še dom starejših občanov ali pomoč na domu.«