KRATKE ZDRAVSTVENE

Dobro počutjeapril '25Zdravje

Zakaj se moški redkeje odzivajo na program Svit

Rak debelega črevesa in danke je četrti najpogostejši rak pri ženskah in moških, a ga je mogoče ob zgodnjem odkrivanju preprečiti, če ga odkrijejo v začetni fazi, pa je povsem ozdravljiv. Pravočasnemu odkrivanju predrakavih in rakavih sprememb pri ljudeh, starih od 50 do 74 let, je namenjen presejalni program Svit. Marsikomu sodelovanje v programu celo reši življenje, saj se rak razvija tudi do deset let brez vidnih simptomov. Vendar se kar tretjina tistih, ki vsaki dve leti prejmejo vabilo, naj na pregled pošljejo vzorček blata, nanj ne odzove, opozarjajo na NIJZ. Med njimi je največ moških, še posebej tistih v starostni skupini med 50 in 55 let. Prikrito krvavitev v blatu odkrijejo pri približno petih odstotkih udeleženih, a le pri redkih gre v resnici za raka. Na kolonoskopiji lahko večino predrakavih sprememb in polipov uspešno odstranijo in tako preprečijo razvoj bolezni.

Slabša higiena vodi v zaprtje

Starejši ljudje slabše skrbijo za ustno higieno, kar vodi v poslabšanje ustnega zdravja in resne zaplete, ki neposredno ali posredno vplivajo na poslabšanje njihovih kroničnih bolezni, ugotavljajo v Zdravniški zbornici Slovenije. Bolezni, kot so artritis, demenca in slabovidnost ter zmanjšana motorična sposobnost ali tresavica, otežujejo redno higieno, nekateri starejši si zob ali proteze niti ne zmorejo čistiti sami. Na slabšem so še posebej stanovalci domov za starejše, saj jim pri umivanju zob redko kdo pomaga, zaradi pomanjkanja rednih zobozdravstvenih pregledov jih ima kar polovica nezdravljene bolezni v ustni votlini. V zbornici zato predlagajo, da bi morali okrepiti preventivo, starejšim, ki imajo težave s fino motoriko in usihanjem mišične mase, omogočiti uporabo prilagojenih pripomočkov, kot so električne zobne ščetke ali prilagojene ročne zobne ščetke, zobozdravniki pa bi morali vsaj enkrat na leto pregledati zobovje stanovalcev v domovih starejših.

Na mariborski medicinski fakulteti pa prebivalcem severovzhodne regije omogočajo brezplačno zobozdravstveno oskrbo. V Centru za dentalno medicino Medicinske fakultete Univerze v Mariboru na Magdalenskem trgu so namreč uredili učne ambulante, kjer študenti četrtega letnika dentalne medicine pod strokovnim vodstvom zobozdravnikov opravljajo zobozdravstvene preglede, sanacijo kariesa, zdravljenje obolelih zob oziroma puljenje, če je to potrebno, zdravljenje mehkih tkiv ustne votline, oskrbo bolnikov z blažjimi oblikami parodontalne bolezni ter protetično rehabilitacijo pacientov z močno obrabljenimi ali poškodovanimi zobmi. Napotnice ne potrebujete, se pa morate naročiti po telefonu na številki: 02 33 05 871 vsak delavnik med 9. in 10. uro ter med 12. in 14. uro ali po elektronski pošti na naslovu: dentamb.mf@um.si. Sprejemajo tudi osebe brez urejenega zdravstvenega zavarovanja. 

Naj vam okužen klop ne uniči zdravja

Ko se prebuja narava, se prebujajo tudi klopi, med katerimi so tudi okuženi in povzročajo različne bolezni. Najpogostejši sta lymska borelioza in klopni meningoencefalitis (KME). Žal spada Slovenija med države z najvišjo pojavnostjo te bolezni v Evropi, pri čemer se okuženi klopi najpogosteje pojavljajo na Gorenjskem, Koroškem, Notranjskem in v ljubljanski regiji. Virus prodre v osrednji živčni sistem in lahko pušča trajne posledice. Zato vedno, ko se vrnete s sprehoda, gozda, parka ali domačega vrta, natančno preglejte obleko in celo telo, se oprhajte in morebitnega klopa takoj, a previdno odstranite. Virus se na človeka prenese z vbodom okuženega klopa, zelo redko pa z zaužitjem nepasteriziranega mleka ali izdelkov, narejenih iz mleka kužne živine. Zdravniki vsako leto znova opozarjajo, da je cepljenje najučinkovitejša zaščita proti klopnemu meningitisu. Še je čas za prvi odmerek, čez mesec dni sledi drugi, tretji pa čez pet do 12 mesecev. Če ste se v preteklosti že cepili, ne pozabite na obnovitev zaščite po treh letih, naslednji poživitveni odmerek pa je vsakih pet let, pri starejših ljudeh ga zaradi slabšega imunskega odziva priporočajo na tri leta.

Poznate svoje pravice v zdravstvu?

Če jih ne poznate, poglejte brošuro z naslovom Vaše pravice v zdravstvu, ki so jo pripravili na Zvezi potrošnikov Slovenije. V njej so podrobne informacije o pravicah pacientov do proste izbire zdravnika, zdravstvenih storitev brez napotnice, pregleda pri specialistu, avtonomije odločanja o zdravljenju in pravici izvedeti diagnozo, obseg, način in predvideno trajanje zdravljenja, pravicah do varstva osebnih podatkov pacienta, seznanitve z zdravstveno dokumentacijo in stroški zdravljenja ter še o pravicah do bolnišnične obravnave, bivanja ob bolnem otroku v zdravstvenem zavodu ali zdravilišču, obravnave kršitev pacientovih pravic, povračila škode, sodnega varstva in o varstvu pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Brošuro najdete na spletni strani zveze: https://www.zps.si/nasveti-in-vodniki.

A. Ž.