O skrbništvu za odrasle odloča sodišče
AKTUALNO
Mnogi svojci se težko odločijo za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, saj to pomeni odvzem opravilne sposobnosti za določena ali vsa opravila – odvisno od njenega zdravstvenega stanja. Pogosto gre za starejše, ki sami ne zmorejo več razpolagati s financami, sklepati poslov in podobno. Delo skrbnika nadzira center za socialno delo, ki mu mora skrbnik poročati enkrat letno.
Odločitev za odvzem opravilne oziroma poslovne sposobnosti in postavitev skrbnika povečini starejšim, najpogosteje ljudem, ki so oboleli za demenco, ni enostavna. Včasih traja kar precej časa, preden svojci ugotovijo, da njihov bližnji ni več sposoben sprejemati odločitev o svojem zdravju, premoženju in drugih pomembnih zadevah. Mnogokrat se zgodi, da osebe z demenco začnejo razdajati svoje prihranke, razne dragocenosti, podpisovati darilne pogodbe … Prav je, da so svojci pozorni, saj žal ni malo primerov, ko brezobzirneži izkoristijo bolezen za zlorabe.
Od leta 2019, odkar velja družinski zakonik, o skrbništvu za odrasle odloča sodišče. Postopek lahko sproži svojec, center za socialno delo ali sodišče po uradni dolžnosti. Sodišče se mora prepričati, ali izvedensko mnenje res opisuje dejansko stanje osebe, zato za vsako zadevo opravi narok in predvsem poskuša z njo vzpostaviti stik. Če sodni izvedenec ugotovi, da ta oseba še kar koli zmore, skrbništvo predpiše za sodne, upravne postopke, za sklepanje pravnih poslov, razpolaganje s financami, medtem ko lahko še sama uredi na primer osebno izkaznico in razpolaga s svojimi dohodki, vendar ne z večjimi vsotami. Glavni dokaz za potrebo po uvedbi skrbništva je izvedensko mnenje, vsekakor pa mora predlagatelj priložiti tudi zdravniško dokumentacijo.
»Center za socialno delo poda predlog sodišču, ko izve za okoliščine, zaradi katerih je treba nekomu določiti skrbnika. Zgodi se, da pridejo stranke k nam, predstavijo problematiko in mi napišemo predlog. Pogosto gre za starejše ljudi, ki se ne znajdejo ali nimajo računalnika. Stranki lahko tudi samo pomagamo sestaviti predlog, ji damo vse napotke in postopek sproži sama,« pravi Klaudija Purg, pravnica Centra za socialno delo (CSD) Ptuj. Tudi dom starejših lahko da pobudo za uvedbo postopka na sodišče, ki lahko začne postopek po uradni dolžnosti. Sicer sodišča običajno pošljejo pobudo na CSD, ta pa na pogovor povabi vse svojce (zakonca, otroke, vnuke) in osebo, za katero je predlagana uvedba skrbnika, saj morajo pridobiti njihove pisne izjave. Socialne delavke starejšega obiščejo tudi na domu ali v domu starejših, če ta ne zmore do njih. Če ugotovijo, da je predlog utemeljen, ga posredujejo sodišču. Tako sodišče kot CSD opravita narok na domu ali v domu starejših.
Skrbnik ima široka pooblastila
Postavitev odrasle osebe pod skrbništvo je celovito varstvo, ki se zaznamuje v matični in zemljiški knjigi. Skrbnik ima širša pooblastila. Centri za socialno delo, ki so pred sprejetjem družinskega zakonika tudi odločali o skrbništvu, so določali skrbništvo le za eno nalogo, če je bilo treba pristojnosti skrbnika razširiti, so dodajali nova področja. Klaudija Purg o nalogah centrov pravi: «Ko je postopek končan, CSD opravi popis premoženja in ga izroči v upravljanje skrbniku, ki nam mora vsako leto poročati, kaj je skladno z dodeljenimi nalogami naredil za varovanca. Kako je skrbel za pravice in koristi za njegovo zdravje in premoženje. Skrbniško poročilo obravnavamo in poročamo sodišču. Zakon predpisuje, da skrbnik potrebuje dovoljenje za odločanje o pomembnejših zadevah. Ne more samostojno razpolagati s premoženjem varovanca, ampak samo takrat, ko je to nujno potrebno in v varovančevo korist. Premoženje lahko proda, ko je na primer treba zagotoviti sredstva za domsko varstvo. Cilj skrbništva je, da se premoženje ohrani, če ima varovanec dovolj velike dohodke, da lahko poravna vse stroške. Vsak pravni posel, ki ga sklene skrbnik, poteka z dovoljenjem CSD. Nepremičnine se sodno ocenijo in prodajo prek agencije, da se iztrži čim več.«
Klaudija Purg meni, da je sedanji sistem dodeljevanja skrbništva dober. Problem je le, da je centrom za socialno delo ob vseh dodatnih nalogah z dolgotrajno oskrbo ostal še nadzor nad skrbništvom, saj je pogosto treba leta in leta spremljati delo skrbnika, obiskati vsakega varovanca … Skrbniku enkrat na leto pošljejo obrazec, ki ga mora izpolniti, če tega sam ne zmore, ga povabijo na center in ga izpolnijo skupaj. Priložiti mora tudi bančne izpiske, čeprav na primer zakon banki ne zapoveduje, da mora ob dvigu večjih vsot z varovančevega bančnega računa obvestiti CSD ali sodišče. Center za socialno delo reagira takoj, če od svojcev izve za morebitne zlorabe, da postane sklep o skrbništvu pravnomočen takoj in ne čakajo na letno poročilo. Postopek določanja skrbnika lahko traja tudi do pol leta, sodišče pa lahko imenuje tudi začasnega skrbnika, ko gre za nujno zadevo.
Ko je postopek še izvajal CSD, je bil voden po uradni dolžnosti in je bil brezplačen. Zdaj je treba plačati sodno takso, a le v primeru, ko predlog podajo svojci, če ga poda CSD, pa ne. Taksa, ki jo plača predlagatelj, znaša 35 evrov, če morata sodnik in zapisnikar na teren, sodišče obračuna še kilometrino. Albina Hrnec Pečnik, predsednica Okrožnega sodišča na Ptuju, pojasnjuje, da v postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo nastane strošek za delo izvedenca psihiatrične stroke, ki pregleda osebo, in znaša predvidoma od 600 do 800 evrov. V večini primerov ga krije sodišče, ker je predlagatelj postopka praviloma center za socialno delo, le v izjemnih primerih dobrega premoženjskega stanja osebe, ki je postavljena pod skrbništvo, naložijo stroške njej. V postopkih lahko nastanejo tudi stroški začasnega skrbnika, če je ta postavljen izmed odvetnikov. Vendar je to le v primerih, ko sodišče ugotovi, da starejši nima bližnje ali druge primerne osebe in je to potrebno za zaščito njegovih interesov. Tudi v teh primerih stroški načeloma bremenijo državni proračun, saj se postopki redno vodijo na predlog centrov za socialno delo ali po uradni dolžnosti, ko gre za obvestila sodišča ali bolnišničnih ustanov. Odvetnik v takih postopkih načeloma vloži eno vlogo in pristopi na en narok, kar znaša 146 evrov.