Ni smrtno nevarna, a povzroča zaplete
Dobro počutjeoktober '25Zdravje
Duša Hlade Zore, dr. med.
Približno osemdeset odstotkov bolnikov z osteoporozo je žensk in le dvajset odstotkov moških. Ali drugače povedano: vsaka druga do tretja ženska po menopavzi in vsak peti do šesti moški po 50. letu bosta do konca življenja utrpela enega od najpogostejših osteoporoznih zlomov: kolka, zapestja, nadlahtnice ali vretenca. Lahko pa se zlomi tudi medenica ali katera koli druga kost.
Ker je v Sloveniji vsako leto okrog 16 tisoč zlomov kosti zaradi osteoporoze, od tega več kot tri tisoč zlomov kolka, je dobro vedeti, kako krhke kosti prepoznati in pravočasno zdraviti. V bistvu bi bilo najbolje čim prej uvesti presejalne preglede pri ženskah, na primer pet let po izgubi menstruacije. Potem pa po potrebi. »Več možnosti, da bodo zbolele za osteoporozo, imajo tiste ženske, ki so imele zgodnjo menopavzo (pred 45. letom) ali pa so jim operativno odstranili jajčnike in so vitke (telesna teža pod 60 kg), pa tiste, katerih mame so tudi imele osteoporozo, sploh če so utrpele zlom kolka, kadilke, alkoholičarke, ženske, ki veliko sedijo ali počivajo in se malo gibajo, in tiste, ki so dalj časa jemale nekatera zdravila (glukokortikoide, zaviralce aromataze za zdravljenje raka dojke) ali so obolele za boleznimi, kot so preveč aktivna ščitnica (hipertiroidizem), jetrne bolezni, ledvične bolezni, kronična vnetna črevesna bolezen, anorexia nervosa in Cushingov sindrom, in tudi tiste, ki ne uživajo dovolj kalcija,« je začela Duša Hlade Zore, dr. med., dolgoletna zastopnica pacientovih pravic v Ljubljani in predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije. Še vedno vodi Društvo bolnikov z osteoporozo Ljubljana. »Ob tem je treba dodati, da kar 30 do 40 odstotkov ljudi, starih nad 65 let, vsaj enkrat na leto grdo pade. Včasih kot sveče priletijo na tla, ker ne dvigajo dovolj stopal in se spotaknejo ob nizko oviro v parku, gozdu, na ulici ali ob domačo preprogo. Ženske pogosto padejo z lestve, ko pomivajo okna ali obešajo zavese, moški pa pri obiranju sadja, pleskanju itd.«
Razgradnja kosti je dolgotrajna
Tipičnih znakov za osteoporozo ni. »Opozorilni znak pa je na primer zmanjšanje telesne višine za več kot štiri centimetre od mladosti. To je namreč lahko posledica sesedanja hrbteničnih vretenc.« Na zlome vretenc nas lahko opozori tudi huda ali stalna bolečina v križu. »Zaradi tega lahko bolnik občuti tudi oddaljene bolečine v nogah ali rokah in težko opravlja vsakdanja opravila. Spremenjena oblika hrbtenice pa posledično vpliva tudi na lego notranjih organov, zaradi česar je moteno njihovo delovanje.« Ker ti zlomi zvišajo tveganje za nove zlome, ljudem takoj predpišejo zdravila. In jim zapovedo zdrav življenjski slog. Osteoporozni zlom ni običajen zlom, ko si to ali ono kost zlomimo na primer pri smučanju, padcu s kolesa, v prometni nesreči ... Osteoporozna kost se zlomi že ob najmanjšem naporu na tipičnih mestih in večinoma po določeni starosti. »Tipična mesta se razlikujejo po starostnih obdobjih: med 50. in 60. letom je najpogostejši zlom zapestja, med 60. in 70. letom zlom vretenc, po 70. oziroma 75. letu pa je najpogostejši zlom kolka.« Poleg bolečin in nenehnega strahu pred novimi zlomi stazelo hudi posledici zloma kolka še izguba samostojnosti in nezmožnost poskrbeti zase.
Zakaj imajo ženske pogosteje osteoporozo? »Za to so trije razlogi: maksimalna kostna masa je pri ženskah že v osnovi genetsko nižja kot pri moških. Druga stvar je, da pride v zgodnji fazi menopavze do zelo hitre izgube kostnine, celo do tri odstotke na leto. Tretji razlog pa je, da ženske v povprečju živijo dlje kot moški.« Zaradi dolgožive družbe, h kateri so pripomogli tudi antibiotiki, cepljenja, večja čistoča in primerna prehrana, lahko rečem, da v razvitem svetu vlada prava epidemija krhkih kosti, takšnih, ki se bolj lomijo kot sicer. »Lahko že pri čisto nedolžnem ali nerodnem gibu.« Sogovornica pojasni, da se kostna masa gradi do približno 30. leta. »V tem obdobju gradnja kosti prehiteva razgradnjo. Potem sledi približno deset let, ko sta procesa gradnje in razgradnje uravnotežena. Kasneje pa razgradnja kosti prevladuje nad gradnjo. Ta proces izgubljanja kostne mase traja po 40. letu do smrti. Je razmeroma počasen, nekako pol do enega odstotka kostne mase se izgubi vsako leto.« Torej se osteoporoza v kosteh pripravlja dolga leta, ne da bi posameznik sploh slutil, da nima več močnih kosti. Že desetodstotno zmanjšanje mineralne kostne gostote v hrbtenici podvoji tveganje za vretenčni zlom, enako zmanjšanje mineralne gostote v kolku pa tveganje za zlom poveča za kar dvainpolkrat!«
Zaradi osteoporoze se ne umre, povzroči pa kup zapletov. »Pravzaprav je vse odvisno od tega, kje se kost zlomi. Zlom zapestja desne roke, ki se slabo zaceli, lahko pri desničarju – vsaj začasno – povzroči invalidnost in odvisnost od tuje pomoči pri vsakdanjih opravilih. Eden ali več zlomov ledvenih vretenc ukrivi hrbtenico, glava ni več vzravnana, zmanjša se prostornina prsnega koša, dihanje je oteženo, pojavi se vračanje želodčne vsebine v požiralnik.« Po zlomu kolka je bolnik dolgo vezan na posteljo in odvisen od tuje pomoči.
Kostem škodujejo tudi druge bolezni, kot so preveliko delovanje ščitnice, pomanjkanje spolnih hormonov, sladkorna bolezen, različne bolezni prebavil s slabim vsrkavanjem hranil, na primer celiakija, kronična vnetna črevesna bolezen, jetrne in pljučne bolezni, kot je kronični bronhitis, potem so tu bolezni kostnega mozga, kot je plazmocitom, pa revmatološke bolezni itd. Vse te povzročajo sekundarno osteoporozo. Med zdravili so najbolj škodljiva protivnetna zdravila, glukokortikoidi, ki jih uporablja približno en odstotek prebivalstva, pri starejših nad 65 let pa je teh celo do tri odstotke. »Velja omeniti tudi zdravljenje dveh rakavih obolenj, ki sta učinkoviti, a škodita kostem: pri ženskah gre za raka dojk, pri moških za raka prostate.« Krhke kosti povzročata in pospešujeta tudi kajenje in pretirano uživanje alkohola.
Kako ojačamo kosti?
»Treba je živeti zdravo, jesti dovolj sadja, zelenjave in mlečnih izdelkov in čim manj praznih kalorij: sladkarij in sladkih pijač ter mastne hrane. Prav tako je zelo pomembno gibanje: predvsem vsakodnevna hoja, tudi ples in druge telesne dejavnosti.« Sogovornica opozori, da je dodajanje vitamina D in kalcija najučinkovitejše pri tistih posameznicah in posameznikih, ki niso dovolj na soncu in zraku in se ne morejo več veliko gibati. »To še posebej velja za številne stanovalce domov starejših. Če bi vsem starejšim, ki prebivajo doma ali v domovih starejših, dodajali vitamin D, bi osteoporozne zlome zmanjšali za polovico. Poleg tega pa ta vitamin deluje tudi proti raku in krepi naš obrambni sistem. Doda, da sam vitamin D na presnovo kalcija (vgradnjo v kosti) vpliva bolje ob dodanem magneziju. »Dobro bi bilo, če bi vsakdo vedel, da lahko osteoporozo odkrijemo pred prvim zlomom, in sicer tako, da s posebnimi aparati izmerimo kostno gostoto,« nadaljuje in dodaja, da ti pregledi v Sloveniji še vedno niso dostopni na napotnico. Ker so večinoma samoplačniški, si jih mnogi ljudje ne morejo privoščiti.
Kdaj na merjenje kostne gostote? »Kot že rečeno: za ženske do nastopa menopavze večinoma ni smiselno.« Kasneje pa preiskavo svetujejo zlasti tistim z dejavniki tveganja za osteoporozo oziroma zlome, in sicer vsaj na pet let oziroma kot določi zdravnik. »Ob tem naj vse, ki so jim ugotovili osteoporozo, pazijo, da se ne ukvarjajo več z nevarnimi športi (alpsko smučanje, košarka, tenis itd.), da se ne polomijo.« Tudi dober vid zmanjšuje možnost za padce. »Kdor slabo vidi, naj bi imel ves čas na nosu očala. Doma odstranite vse ovire, ob katere bi se lahko spotaknili: pručke, predpražnik, preprogo, električne žice itd. Vsakdo pa naj ima zunaj doma in doma primerno obutev, ki ne drsi, in palico ali hojco, če je pri hoji negotov.« Še posebno previdni naj bodo tisti, ki gredo sredi noči na stranišče.
Bolnikov z osteoporozo sprva ne zdravijo z močnimi zdravili, pač pa le s kalcijem, magnezijem in vitaminom D. »Če se stanje ne izboljša, predpišejo zdravila proti osteoporozi, na primer bisfosfonate, ki jih neprekinjeno pet do največ deset let jemljejo enkrat na teden ali enkrat na mesec. Če bolnik teh zdravil ne prenaša, lahko dobi biološko zdravilo denosumab v obliki injekcij enkrat na pol leta. Tega dajemo prav tako pet do deset let, nato se zdravljenje nadaljuje z bisfosfonatom, drugače se učinek zdravljenja hitro izgubi.« Obstaja tudi zdravilo teriparatid, ki gradi novo kost, vendar ga je treba v obliki podkožnih injekcij dajati vsakodnevno, običajno zvečer. Tovrstno zdravljenje je najbolj priporočljivo po zlomu vretenca in traja dve leti. »Nato pa zdravljenje nadaljujemo z denosumabom ali bisfosfonatom.« Tudi po zaključenem zdravljenju ali med prekinitvijo morajo bolniki z osteoporozo jemati kalcij in vitamin D.
Kaj je še dobro vedeti? »Nekatere sestavine v naši prehrani, če jih uživamo v prevelikih količinah, povečajo izločanje kalcija s sečem. Zato predlagam, da osteoporozne bolnice in bolniki ne pretiravajo s soljo, saj sol v hrani poveča izgubo kalcija s sečem. Skuta in predvsem siri vsebujejo veliko soli, zato je jogurt najboljši vir kalcija. Škodljivo je tudi pretirano pitje prave kave in čaja, saj vsebujeta kofein in tein, ki povečata izločanje kalcija s sečem. Pa tudi uživanje rabarbare, špinače, kakava in čokolade naj bo omejeno, saj pri prebavljanju nastajajo netopni kalcijevi oksalati (te snovi namreč vsebujejo veliko oksalne kisline), ki ovirajo vsrkavanje kalcija v kosti.
Meritev mineralne kostne gostote
Osnovna preiskava za meritev mineralne kostne gostote in s tem za diagnozo osteoporoze pred prvim zlomom je dvoenergijska rentgenska absorpciometrija (DXA). Običajno izmerimo mineralno kostno gostoto ledvene hrbtenice in kolka, lahko pa tudi podlakti ali celega telesa. Med preiskavo, ki je povsem neboleča, bolnik leži na preiskovalni mizi. Odvisno od tipa naprave traja preiskava od minute do največ deset minut, pri merjenju vsega telesa pa do 25 minut. Z novejšimi napravami DXA poleg merjenja mineralne kostne gostote opravijo – podobno kot z navadnim rentgenom – tudi stranski posnetek hrbtenice in na ta način odkrijejo klinično neme zlome vretenc, takšnih je pri osteoporozi namreč kar dve tretjini.