Avtobus spominov
AKTUALNO
Gremo na virtualni izlet
V dislocirani enoti Doma starejših občanov Metlika, namenjeni stanovalcem z demenco, so pred kratkim dobili novo terapevtsko pridobitev – avtobus, ki omogoča virtualno vožnjo.
Za začetek so se peljali na morje. Navdušenje med stanovalci, ki so tako rekoč iz vse Slovenije, je veliko in vsak se je spomnil kakšne zgodbe z nekdanjih potovanj na obalo. »V prihodnje bomo v bližini postavili še nekaj klopic in zasadili drevesa ter kot na pravi avtobusni postaji postavili table z imeni krajev, od koder prihajajo naši stanovalci,« razlaga direktorica Ivica Lozar. Ideja, ki je bila presenetljivo hitro uresničena, je bila njena. Odslužen avtobus jim je podaril lokalni podjetnik, prostor za domom jim je odstopil lastnik sosednjega zemljišča, Topdom jim je podaril barve, učenci osnovne šole pa so avtobus pobarvali in poslikali. Torej sta to pridobitev omogočili solidarnost krajanov in medgeneracijska povezanost, zaposleni pa so obnovili notranjost, odstranili vsako drugo vrsto sedežev, preostale pa obnovili, poskrbeli za znižano stopnico in klančino, da je vstop omogočen tudi gibalno oviranim, v avtobusu so namestili luči, klimatsko napravo in velik zaslon, na katerem potniki spremljajo vožnjo, a ga – za vsak primer – vsak večer odstranijo in ga nato zjutraj spet namestijo. Avtobus stoji za domom na najbolj oddaljeni točki od vhoda in zelo prometne ceste, ki je tiste, ki so begavi, vabila, da so našli način, kako se izmuzniti ... Zdaj jih želja žene le še na avtobus, saj poteši njihovo željo po vračanju domov ali po potovanjih.
Avtobus je bil velik projekt, toda v tem domu so že vajeni mnogo večjih izzivov. Ko je izbruhnil covid, so bili prvi, ki so se spopadli s težkimi posledicami virusa in bili zato v medijih izpostavljeni najprej v negativnem smislu, nato pa v pozitivnem, saj so se hitro znašli in pravilno ukrepali, zato so lahko svetovali drugim domovom. Tudi širitev doma je bila zahtevna, rezultat pa razveseljujoč. Dom starejših občanov Metlika ima 172 uporabnikov, dislocirana enota za stanovalce z demenco pa 84. Skupno pa je v domu 120 zaposlenih: »Če ne bi bilo porodniških in bolniških odsotnosti, bi to zadostovalo, sicer pa ne. Ker smo ob meji, smo zadovoljni, da smo dobili dober kader tudi s hrvaške strani,« pravi direktorica in doda, da je pri kadrovski stiski velikega pomena vsaka nova terapevtska pridobitev. »Avtobus sprejme 25 stanovalcev, zanje pa poskrbi ena zaposlena, druge pa se v tem času lahko intenzivneje posvetijo drugim. Ob stiski s kadri je tudi to dejstvo zelo pomembno.« Zato jo je – ob sicer neštetih izrazih navdušenja uporabnikov in svojcev – zmotila pripomba, češ da starostnike z demenco farbajo z navidezno vožnjo. Po svetu je veliko podobnih rešitev – eno je direktorica videla tudi sama na letošnji strokovni ekskurziji na Finskem. Sicer pa je najpomembnejše, da je ta avtobus stanovalcem z demenco prinesel veliko veselja.
Novi pristopi so dobrodošli
Stanovalci lahko avtobus tudi "vozijo"
In kaj o avtobusu za virtualno vožnjo pravijo v strokovnem združenju Spominčica – Alzheimer Slovenija? Predsednica Štefanija Lukić Zlobec pojasni: »Vse, kar človeka z demenco razveseli in pomiri, je zelo dobrodošlo. Domovi vsepovsod iščejo načine, kako to doseči, in tako so začeli urejati zeliščne vrtove, sprehajalne poti v obliki osmic, tudi omenjeni avtobus za virtualno vožnjo itd. V zadnjem času so tudi pri nas za ljudi z demenco zelo priljubljene plišaste živalce ali pa lutke dojenčkov.« Ta trend, nam pove sogovornica, se je začel že davno nazaj v ZDA, žal najprej s škandalom. Izzval ga je sin zaslužnega Američana: ko je obiskal očeta, ki je živel v domu za ljudi z demenco, in zagledal, kako pestuje plišasto muco, se mu je zdelo to poniževalno in sprožil je silen revolt. »Tako reakcijo lahko sprožita le nepoznavanje in nerazumevanje alzheimerjeve demence. Svojci težko dojamejo, da možgani njihovega dragega zaradi te bolezni delujejo drugače, kot so nekoč, in da jih lahko osrečuje in pomirja občutek mehkobe in topline, ki jim ju nudi plišasta muca ali pa lutka dojenčka ...«
Spominčica se trudi za širše razumevanje te bolezni – izdaja zloženke, odpira informativne točke, opozarja javnost na mnoge načine, da bi spoznala bolezen, ki so jo v Sloveniji potrdili že pri 47 tisoč prebivalcih (veliko pa je še neodkrite). Poleg razvoja zdravil je pomembno tudi iskanje novih pristopov, ki bi bolnikom in njihovim svojcem olajšali življenje z demenco.