Cepljenje lahko prepreči zaplete
Dobro počutjenovember '25Zdravje
ZDRAVJE
Andrea Zorman, dr. med.
Še ne dolgo nazaj, v začetku 20. stoletja, so ljudje v povprečju umirali pri petdesetih. Ob koncu 20. in začetku 21. stoletja pa se življenjska doba hitro daljša. V razvitih državah v povprečju živimo že dlje od 85 let. Vzroki za našo dolgoživost so štirje: večja higiena, antibiotiki, pestrejša prehrana in cepljenje, ki nas ščiti pred nalezljivimi in drugimi boleznimi. In to že od otroških let naprej.
Zelo pomembno je tudi cepljenje v tretjem življenjskem obdobju, torej po 65. letu, saj pomembno zmanjšuje obolevnost in nam pomaga ohranjati dobro zdravje, meni dr. Andrea Zorman, dr. med., specialistka pediatrije na Oddelku za pripravljenost in odzivanje na nalezljive bolezni Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje v Ljubljani. »Cepljenje je postopek, s katerim pridobimo odpornost proti bolezni tako, da v telo vnesemo oslabljene ali uničene bakterije, viruse ali samo njihove sestavine ali pa navodilo za izdelavo virusne beljakovine, dela virusa, ki ga imunski sistem prepozna kot tujo – kot pri cepivih mRNA. To ne povzroči bolezni, ampak spodbuja imunski sistem, da izdela zaščitna protitelesa proti povzročitelju nalezljive bolezni,« nadaljuje. »Če se človek pozneje sreča s prav takšno okužbo, se imunski sistem nanjo odzove hitro in učinkovito, bolezen pa prepreči ali bistveno ublaži.« Poudarja, da je cepljenje preverjena metoda zaščite pred boleznimi, ki ne ščiti le posameznika, ampak tudi skupnost. Bolezen se namreč težje širi, če je cepljenih dovolj ljudi.
Sogovornica zagotavlja, da so cepiva zelo varna, saj morajo, preden jih začnejo uporabljati, prestati zelo stroge postopke preverjanja o učinkovitosti in njihovi varnosti. »Najprej v laboratorijih, v več fazah kliničnih raziskav, nato jih ocenijo še neodvisne pristojne agencije, v Evropi na primer Evropska agencija za zdravila, kratko EMA.« Ko se cepiva začnejo uporabljati, jih neprekinjeno spremljajo še posebni sistemi za spremljanje varnosti in neželenih učinkov. »Ti učinki so običajno blagi in kratkotrajni, na primer bolečina na mestu vboda, utrujenost, rahla vročina. Resni zapleti so izjemno redki, veliko redkejši kot hude posledice bolezni, pred katerimi cepivo ščiti.« Osebam, starim 65 let in več, zdravnica priporoča cepljenja proti gripi, covidu-19 in pnevmokoknim okužbam, saj lahko okužbe trajno okvarijo vaše zdravje. Če imate urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ), je brezplačno.
Katere bolezni ogrožajo zdravje
Gripa je zelo nalezljiva virusna okužba dihal, ki se hitro širi. Znaki so povišana telesna temperatura, glavobol, mrazenje, bolečine v mišicah in kosteh, bolečine v žrelu, suh kašelj. Bolezen pri mlajših bolnikih brez pridruženih kroničnih bolezni večinoma poteka v blažji obliki kot nekajdnevno vročinsko stanje z respiratorno simptomatiko. »Pri bolnikih s kroničnimi boleznimi, starejših bolnikih, majhnih otrocih, nosečnicah in osebah z izjemno povečano telesno težo pa lahko gripa poteka s težjo klinično sliko s pogostimi zapleti, večja je tudi smrtnost. Sicer pa je najpogostejši zaplet gripe bakterijska pljučnica.« Zaradi gripe se lahko poslabša tudi morebitna kronična bolezen. Zato sogovornica poudarja, da je cepljenje najučinkovitejši način za preprečevanje bolezni in njenih zapletov.
Pnevmokokne okužbe. Pnevmokoki so bakterije, ki živijo v žrelu zdravih ljudi, predvsem otrok. »Obstaja več kot 90 različic (serotipov) te bakterije. S človeka na človeka se prenašajo s kužnimi kapljicami, s kihanjem in kašljanjem. In to se navadno zgodi takrat, ko imajo ljudje zmanjšano odpornost, tudi po predhodni virusni okužbi dihal.« Dr. Zorman poudari, da so pnevmokokne okužbe še posebej nevarne za majhne otroke, starejše odrasle (65 let in več) ter ljudi s kroničnimi boleznimi in imunskimi pomanjkljivostmi. »Simptomi in znaki so odvisni od organa, ki ga prizadene okužba. Najpogosteje gre za pnevmokokno pljučnico, ki se kaže s povišano telesno temperaturo, mrzlico, kašljem z gnojnim izločkom, bolečino v prsnem košu, težkim in/ali pospešenim dihanjem, povišanim utripom srca in oslabelostjo.« Pnevmokok lahko povzroča tudi vnetje obnosnih votlin in srednjega ušesa, okužbo krvi (bakteriemijo, sepso) ter vnetje možganskih ovojnic (meningitis). »Nekatere hujše pnevmokokne okužbe, kot so invazivna pljučnica, sepsa, meningitis, se lahko končajo tudi s smrtjo.« Ker vemo, da naš obrambni sistem s staranjem oslabi, zaradi česar so starejši odrasli in še posebej osebe s kroničnimi boleznimi bolj dovzetni za težje potekajoči (invazivni) potek pnevmokokne okužbe, zdravniki priporočajo tudi cepljenje proti pnevmokokom. »Pri starejših je potek bolezni lahko dolgotrajen in zapleten kljub zdravljenju. Cepivo pa spodbuja telo k tvorbi zaščite proti najpogostejšim serotipom pnevmokoknih bakterij. Gre za mrtvo cepivo, ki ne more povzročiti bolezni.« Cepljenje je brezplačno za osebe, stare 65 let in več, ter za kronične bolnike ne glede na starost.
Covid-19. Povzročitelj covida-19 je virus SARS-CoV-2, ki spada med koronaviruse. »Znaki okužbe so kašelj, bolečine v žrelu, izcedek iz nosu, slabo počutje, utrujenost, izguba voha in okusa, bolečine v mišicah in sklepih, prebavne težave ter povišana telesna temperatura.« Ker se s starostjo slabša delovanje imunskega sistema, starejši težje premagujejo okužbe, zato lahko covid-19 pri njih povzroči težji potek bolezni, »večje pa je tudi tveganje, da bo oboleli potreboval bolnišnično zdravljenje«. Najpogostejši zaplet covida-19 je pljučnica, lahko se pojavijo krvni strdki, prizadeti so lahko drugi organi, na primer srce, ledvice, možgani. »Starejši imajo pogosto še pridružene kronične bolezni, kot so sladkorna bolezen, visok krvni tlak, srčno-žilne bolezni ali kronične bolezni dihal, kar še povečuje tveganje za zaplete.« Proti covidu-19 se lahko cepite sočasno s cepljenjem proti gripi in tudi proti drugim boleznim.
Tetanus ali mrtvični krč je bolezen, za katero so značilni mišični krči celega telesa, ki so zelo boleči. »Povzroča ga nevrotoksin oziroma strup bakterije Clostridium tetani, katere spore so zaradi živalskih iztrebkov lahko prisotne tudi v zemlji. Okužba se praviloma zgodi prek rane, v katero zaidejo spore, na primer stopimo na žebelj, se porežemo z vrtnim orodjem ipd., lahko pa se okužimo tudi prek žuljev, opeklin ali celo komaj opaznih ranic. Posebej nevarne so vbodne rane, onesnažene z zemljo.« Znaki tetanusa so otrdelost in krči v žvekalnih mišicah, otrdelost vratu, težave pri požiranju, krč glasilk in mišic sapnika, okrepljeni refleksi, potenje in povišana telesna temperatura. »Togost in krči postopoma zajamejo celo telo, oteženo je dihanje, lahko nastopi pomanjkanje kisika ali zadušitev. Bolnik je pri tem ves čas pri polni zavesti.« Cepljenje proti tetanusu je v Sloveniji vključeno v obvezni program cepljenja otrok. Pri odraslih pa se priporoča vsem, ki še niso bili cepljeni ali so bili cepljeni nepopolno, in tistim, pri katerih je od zadnjega odmerka minilo več kot deset let. »V primeru za tetanus sumljive rane se oseba cepi, če je od zadnjega cepljenja minilo več kot pet let.« Tudi to cepljenje krije obvezno zdravstveno zavarovanje.
Respiratorni sincicijski virus (RSV) je zelo nalezljiv virus, s katerim se lahko večkrat okužimo ne glede na starost. Okužba se prenaša z neposrednim stikom z okuženim prek kužnih kapljic, ki se izločajo s kašljanjem in kihanjem, ter prek onesnaženih površin. Simptomi se običajno razvijejo v dveh do osmih dneh po okužbi. Okuženi lahko virus širi že dan do dva dni pred pojavom prvih znakov bolezni. »Pri odraslih se okužba z RSV najpogosteje kaže kot blaga prehladna bolezen, poteka lahko celo brez simptomov. Značilni simptomi so kašelj, kihanje, povišana telesna temperatura in izcedek iz nosu.« Blaga oblika bolezni običajno izzveni v sedmih do štirinajstih dneh. »Starejši, kronični bolniki, na primer s srčno-žilnimi boleznimi, kronično pljučno boleznijo, sladkorno boleznijo, in ljudje z oslabljenim imunskim sistemom imajo večje tveganje za težji potek okužbe z zapleti, kot sta bronhitis in pljučnica.« Sogovornica poudarja, da je cepljenje proti RSV priporočljivo za osebe, stare 60 let in več. »Učinkovito preprečuje okužbo spodnjih dihal – bronhitis in pljučnico – in zmanjša možnost, da bo oseba potrebovala bolnišnično zdravljenje.« Cepljenje se opravi z enim odmerkom in je samoplačniško.
Pasovec ali herpes zoster povzroča isti virus kot norice. Večina ljudi jih preboli v otroštvu, nato pa se virus skrije v živčevju, kjer lahko miruje vse življenje. »Pri desetih do 30 odstotkih ljudi se ponovno aktivira in povzroči izbruh mehurčastega izpuščaja v določenem pasu kože – na tistem delu, ki ga oživčuje okužen živec.« Spoznamo ga tako, da se takoj pojavi huda pekoča bolečina na predelu kože, ki jo oživčuje okužen čutni živec. »Po dveh do treh dneh se na tem mestu pojavijo mehurčki z bistro tekočino. Ko počijo, nastanejo kraste. Prizadeta koža se lahko ob morebitni bakterijski okužbi zagnoji, na primer, če bolnik ranice spraska, proces zdravljenja pa je dolgotrajnejši in lahko pusti brazgotine.« Pasovec lahko prizadene osrednje živčevje. »Še zlasti je nevaren, če izbruhne na delu kože, ki jo oživčuje očesna veja obraznega živca. Mehurčki zajamejo veko, polovico čela in nosu, lahko se razširijo tudi na oko. V takem primeru je obvezen pregled pri okulistu.« Po navadi bolezen traja od deset do 15 dni. Pri manj kot štirih odstotkih bolnikov se pasovec lahko ponovi. »Najpogostejši in najnadležnejši zaplet pasovca, ki lahko dolgoročno močno okvari kakovost življenja, pa je t. i. postherpetična nevralgija. Gre za dolgotrajno bolečino, ki je posledica vnetja živca po okužbi z virusom. Ta je lahko zelo huda in se slabše odziva na običajna protibolečinska zdravila. Razvije jo približno polovica bolnikov, starejših od 50 let.«
Izvemo, da se pasovec ne prenaša s človeka na človeka. »Lahko pa oseba, ki ima pasovec, okuži osebo, ki še ni prebolela noric oziroma še ni bila cepljena proti noricam. V tem primeru bi ta oseba zbolela za noricami, ne pa za pasovcem,« nadaljuje in cepljenje priporoča najranljivejšim imunsko oslabljenim osebam in starejšim od 65 let z določenimi kroničnimi boleznimi – okrnjeno imunostjo, okužbo s HIV, revmatoidnim artritisom, sistemskim eritematoznim lupusom, kronično vnetno črevesno boleznijo, kronično obstruktivno pljučno boleznijo, bronhialno astmo, kronično ledvično insuficienco, sladkorno boleznijo. Zanje je cepljenje brezplačno, za zdrave odrasle pa je samoplačniško.
Klopni meningoencefalitis (KME) je resna virusna bolezen osrednjega živčevja, ki ga na človeka prenašajo okuženi klopi, možna je tudi okužba z nepasteriziranim mlekom/mlečnimi izdelki. Vbod klopa ne povzroči bolečine ali vidnih sprememb na koži, zato pogosto ostane neopažen. »Prvi znaki se lahko pojavijo sedem do 14 dni po vbodu okuženega klopa. Bolezen običajno poteka dvofazno. V prvi fazi so prisotni nespecifični znaki virusne okužbe, kot so utrujenost, slabo počutje, vročina, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih. Po prvi fazi bolezni se počutje izboljša in bolnik nima posebnih težav, dokler praviloma v nekaj dneh do treh tednih ne nastopi druga faza. Zanjo so značilni visoka vročina, močan glavobol, otrdel in boleč vrat, vrtoglavica, slabost in bruhanje, lahko tudi tresenje jezika in prstov na rokah, težave z zbranostjo in zmedenost, motnje zavesti. Drugo obdobje bolezni se izraža z znaki prizadetosti osrednjega živčevja, kar lahko pušča dolgotrajne posledice, kot so glavobol, utrujenost, motnje zbranosti, motnje spomina, včasih tudi trajne ohromitve (5 odstotkov) ali celo smrt (en odstotek).« Za KME ni učinkovitega zdravila, samo lajšanje simptomov. »Zato je cepljenje kot najučinkovitejši način preprečevanja bolezni še toliko pomembnejše,« polaga na srce vsem tistim, ki so veliko v naravi. »Cepljenje proti KME s tremi odmerki cepiva krije obvezno zdravstveno zavarovanje za odrasle, ki v tekočem letu dopolnijo 45, 46 ali 47 let, in zamudnike – v letu 2025 so to odrasli, rojeni v času med letoma 1970 in 1980. Za ostale odrasle je cepljenje samoplačniško.«
Kje se cepiti
Cepljenje lahko opravite pri izbranem osebnem zdravniku ali v ambulantah za cepljenje v nekaterih zdravstvenih ustanovah. Določena cepljenja izvajajo tudi ambulante območnih enot NIJZ:
- Območna enota Celje, Ipavčeva ulica 18, Celje
- Območna enota Koper, Vojkovo nabrežje 4a
- Območna enota Kranj, Gosposvetska ulica 12
- Območna enota Ljubljana, Zaloška cesta 29
- Območna enota Maribor, Prvomajska ulica 1
- Območna enota Murska Sobota, Ulica arhitekta Novaka 2b
- Območna enota Nova Gorica, Vipavska cesta 13, Rožna Dolina
- Območna enota Novo mesto, Muzejska ulica 5
- Območna enota Ravne na Koroškem, Ob Suhi 5b


